Foto zgodbe: spomenik NOB

Prikaz objav z oznako spomenik NOB. Pokaži vse objave

nedelja, 6. februar 2022

Grad Turjak

Mogočen Turjaški grad stoji okoli dvajset kilometrov oddaljen od Ljubljane, v istoimenski vasici Turjak. Čudovita destinacija za krajši, kulturno zgodovinsko kulinarični potep. V toplejših mesecih na grajskem dvorišču prirejajo srednjeveške dneve pa tudi tržnico z domačimi proizvodi.

Srednjeveški grad je bil skozi svojo dolgo zgodovino večkrat predelan in prezidan. Današnji je bil obnovljen med leti 1998. do 2002. Spada v občino Velike Lašče in v Velikolaško deželo slikovitih zgodb, kot se glasi turistični slogan tega dela naše prelepe Slovenije.

Grad Turjak ima skoraj trikotno obliko saj se je moral prilagoditi prostoru, ki ga nudi vzpetina nad vasjo. Ko se vzpenjamo proti gradu zagledamo mogočni okrogli stolp. Nekdanja bastija oziroma volovski stolp. Na njem je vzidana kamnita plošča s podobo tura po katerem naj bi grad dobil ime. Ob njem so tudi grbi turjaških grofov in letnica 1520. ko so grad podrli in ga na novo pozidali.

Zanimivo je, da je imel grad dve kapeli. Katoliška je še danes v uporabi. Druga, protestantska, poimenovana po Juriju Dalmatinu je danes samo še prostor z imenom in rekonstrukcijo fresk, ki so jo nekdaj krasile.

V nekdanjem stanovanjskem traktu je urejen muzej, ki nas popelje skozi bogato zgodovino plemiške rodbine, ki je skozi stoletja prebivala na Turjaku. Zanimiv in poučen ogled za vse starostne skupine. Meni je bilo všeč. 😊

Velika plošča na Volovskem stolpu v katerem je bila nekdaj bastija oziroma ječa. V središču tur po katerem je grad dobil ime. Na plošči so grbi Turjaških grofov. Na spodnji plošči je letnica 1520. ko so grad Turjak obnavljali.

Turjaški grad sestavljajo trije mogočni okrogli stolpi in en štirikoten s srednjeveško grajsko kapelo.

Ob gradu kjer danes stoji zgradba Lovskega doma, je bil nekoč grajski špital, bolnišnica in pokrita grajska jahalnica

Severni grajski trakt in okrogli stolp z bastijo, imenovan tudi Volovski stolp

Del severnega trakta s pomolom

Lepo obnovljena zunanjost romanske apside srednjeveške kapele na Turjaškem gradu

Pod Turjaškim gradom so še vidni ostanki grajskih hlevov za konje iz 17. stoletja.

Mogočna turjaška lipa ima obseg kar osem metrov.

Nad glavnim vhodom Turjaškega gradu so trije kamniti grbi iz konca 15. stoletja. Prvi grb s šesterokrako zvezdo je grb Krških grofov. Ko so se preimenovali v Frankopane, so dobili nov grb, ki stoji na desni strani. Upodobljena sta dva leva, ki lomita kruh.

Turjaški tur - tur izumrlo divje govedo po katerem je Turjak dobil ime

Notranjost obnovljenega grajskega stolpa

S cvetličnimi motivi okrašena lesena skrinja

Okoli gradu so bili in so še, obširni gozdovi, seveda v lasti Turjaških grofov

Grajski stolp, v katerem je danes del muzeja, ima več etaž.

Muzejska zbirka na Turjaškem gradu

Viteška dvorana na Turjaškem gradu

Nekoč so bili ljudje manjši 😎 Etnološka zbirka na gradu Turjak

Tiskarski stroj nekoč

Rekonstrukcija poslikave s freskami v nekdaj romanski, protestantski Dalmatinovi kapeli. Jurij Dalmatin je nekaj časa bival na turjaškem gradu

Muzej grad Turjak - bojevnik iz 12. stoletja

Muzej grad Turjak - Mene spominja na Don Kihota 😊

Muzej grad Turjak - Helebarde in ščiti

Muzej grad Turjak - Cvet srednjeveškega orožja 😎

Muzej grad Turjak

Grajsko dvorišče. Na desni je južni trakt, obnovljen. V njem je muzej in grajska krčma.

Stilsko pohištvo v poročni dvorani

Za poročno dvorano je vhod v sobano, ki so jo namenili Turjaški Rozamundi. Lepotici brez primere. Opeval jo je tudi naš slavni poet France Prešeren.

Vogalni pomol na konzolah krasi srednjeveški obrambni stolp. V njem je bila srednjeveška kapela, imenovana Dalmatinova kapela. Nekaj fresk se je ohranilo. Zunanje stopnišče so dogradili ob obnovi gradu.

Nekdaj plemiška empora v turjaški kapeli

Glavni oltar s Križanim

Vas Turjak

Vas Turjak - Kapelica Lurške Matere božje, zidana, zaprtega tipa. Stoji sredi vasi. Postavili so jo na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Nadstropna, štiriosna hiša s štirikapno streho, Turjak 21, je bila nekdaj žandarmerija. Danes bi rekli policijska postaja. Zgradili so jo v prvi četrtini 20. stoletja. Upam, da jo obnovijo, meni je ena lepših hiš v vasi. Cesta levo, nas pripelje do pokopališča in grobnice družine Auersperg.

Pokopališče Turjak - Ob pokopališkem zidu so leta 1915. uredili mavzolej turjaške veje družine Auersperg. Klasicističen tempelj z grobnico v kateri so pokopani zadnji Turjaški.

Pogled, na mogočen grad Turjak, s poti, ki pelje skozi gozd do pokopališča in grobnice zadnjih Turjaških

Na vstopu v vas Turjak stoji obelisk, poleg njega pa sarkofag. Tu je pokopano sto dvajset borcev NOB. Spomenik je delo kiparja Staneta Keršiča in arhitekta Marka Šlajmerja. Postavili so ga leta 1959.

Velike in Male Lašče - Velikolaška pokrajina

Vir: zloženka

Informativne table v muzeju

Branko Reisp, Turjak, Zbirka vodnikov 94, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1979

Grad Turjak - facebook stran

sreda, 1. september 2021

Mesto žensk na Krasu

Z nevladno organizacijo Mesto žensk, smo se junija odpravili na enodnevni izlet. Obiskali smo Kras in se spomnili izjemnih žensk, ki so se tu rodile, delale in ustvarjale.

Obiskali smo kraško vasico Kopriva v občini Sežana. Tu se je, 24. maja 1914, rodila slovenska pisateljica Branka Jurca. Njena rojstna hiša še stoji. Na njej je spominska plošča, ki so jo postavili vaščani.

Po kratkem postanku, v z vinogradi obdanih Dutovljah, smo se zapeljali v Sežano. V tamkajšnjem kamnolomu so nekdaj delale tudi ženske. Ne masovno, nekaj pa jih je le bilo. Danes se dekleta na sežanski Šoli za oblikovanje kamna ukvarjajo z oblikovanjem kamnitih skulptur, ki krasijo mesto. Nič kaj lahko delo. Nekaj orodja so prinesle s seboj, da smo ga tudi me preizkusile ali pa samo potežkale. 😊

V Divači smo se spomnili igralke Ita Rine. V kraju se je rodila 7. julija 1907. V Muzeju slovenskih filmskih igralcev je njena spominska soba.

Potepanje po Krasu smo zaključili na gradu Strmec ali Socerb. Ob lepem vremenu smo imeli čudovit razgled na Tržaški zaliv in mesto Trst. Spomnili smo se na številne izjemne Slovenke, ki so živele in ustvarjale v tem mestu. Marica Nadlišek Bartol, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. Prva številka je izšla 2. januarja 1897. Zora Perello, borka proti fašizmu in članica odporniškega gibanja. Zofka Kveder je prišla v Trst ko je imela 21 let. Bila je pisateljica v nastajanju. Svojo prvo črtico je objavila prav v časopisu Slovenka.

Po dobri kavi na gradu in odlični zakuski, ki so nam jo pripravile organizatorice izleta, smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu.

Kopriva na Krasu, kamnita hiša z dvokapno streho pokrito s korci in obdana s kamnitim zidom

Kopriva na Krasu, rojstna hiša slovenske mladinske pisateljice, učiteljice in urednice znamenite otroške revije Ciciban, Branke Jurca (24. maj 1914. Kopriva - 6. marec 1999. Ljubljana). V hiši ni spominske sobe. Na pročelju je spominska plošča, ki so jo postavili krajani Koprive.

Kopriva na Krasu, spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisateljice Branke Jurca

Kopriva na Krasu, strnjeno staro vaško jedro z nadstropnimi hišami in ozkimi ulicami. Večina hiš je iz 19. stoletja. Na začetku 13. stoletja se kraj omenja kot posest goriških grofov.

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, "špegamo" na lepo urejen kraški borjač (dvorišče)

Kopriva na Krasu, osrednji vaški trg s kamnitim vodnjakom oziroma štirno, ki nosi letnico 1897. Pred obzidjem je kamnito korito z ročno železno črpalko.

Kopriva na Krasu leži med bolj znanim in obleganim Štanjelom in Dutovljami.

Kopriva na Krasu, detajl kamnite kraške hiše in pritlično okno s poudarjeno obrobo, kamnito preklado in zaščitno kovano mrežo

Kopriva na Krasu, nekoč je bila lepa, bila je dom kamnoseka. Imela je gank in kamnito stopnišče, kamnite obrobe na oknih in vratih. zdaj pa je prepuščena zobu časa

Kopriva na Krasu, cerkev sv. Elije so začeli graditi leta 1802. Posvečena je bila leta 1823. Trideset let kasneje so dozidali še zvonik.

Kopriva na Krasu, kraška arhitektura

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, kraška hiška z zanimivim dimnikom in nišo v kateri je nekoč stal kipec kakšnega svetnika ali svetnice.

Kopriva na Krasu, velika, nadstropna, osem osna hiša je bila nekoč furmanska gostilna in trgovina Pri Bedgarjevih. (kamra.si)

Kopriva na Krasu, spomenik NOB v obliki šest metrov visokega obeliska, izdelan iz koprivskega kamna, ki so ga pridobivali v bližnjem kamnolomu Kremenik. Na njem je plošča z imeni padlih. Postavili so ga 22. julija 1952. po načrtih arhitekta Toneta Rusa.