Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Staro mestno jedro Litije, leži med reko Savo in hribom Sitarjevec. Najstarejši in najbolj slikovit del je Valvazorjev trg, med Plečnikovim spomenikom na Trgu Svobode pa vse do nekdanjega Sokolskega doma.

Na Trgu Svobode, ki se prelije v Valvazorjev trg, je svoj pečat pustil tudi arhitekt Jože Plečnik. Po njegovih načrtih so izdelali in leta 1952. postavili spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Visok kamniti steber ima na vrhu plamenico in štiri zvezde. Na stebru so, na polkrožnih ploščah, imena padlih. V bližini sta doprsna kipa dveh narodnih herojev, rojenih v Litiji.

Na Valvazorjevem trgu stoji zanimiva cerkev sv. Nikolaja. Sprva je bila samo pokopališka kapela. Ta je danes kapela sv. Nikolaja. Kasneje so dozidali ladjo, ki je danes prezbiterij. Krasi ga čudovit mozaik Jezusovo spremenjenje na gori, delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra Marka Rupnika. Njegovo delo je tudi Križev pot. Z dozidavo nove ladje in kora, je cerkev dobila današnjo podobo. 

Nasproti cerkve sv. Nikolaja stoji ena najstarejših zgradb v Litiji, Farbarjev grad oziroma Litijski turn. Sestavljen je iz dveh povezanih stolpov. Najstarejši del je stolp z vogalnim pomolom iz 16. stoletja.

Na Valvazorjevem trgu stoji skromna pritlična hiška v kateri se je rodilo pet bratov Badjura. Dva od njih sta znana tudi širši javnosti. Metod Badjura je bil slovenski režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura pa je bil publicist, eden prvih učiteljev smučanja pri nas in avtor prvih slovenskih turističnih in planinskih vodnikov. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.

Leta 1912. so na koncu Valvazorjevega trga zgradili Sokolski dom. V lepi zgradbi, ki jo je krasil sokol z razprtimi krili, so krajani telovadili, se družili in obiskovali različne kulturne prireditve. Zgradba še vedno stoji a je v bolj klavrnem stanju. Menda so v njej zdaj skladiščni prostori. 😎

Le lučaj stran od Valvazorjevega trga, na Cesti komandanta Staneta 2, že od leta 1905. stoji palača, ki je bila namenjena sodišču. Danes je v njej Mestni muzej Litija. Pred športno dvorano stoji kip čolnarja. Postavili so ga leta 2010. v spomin na nekdaj živahen promet po reki Savi. Avtor je kipar Mirsad Begič.

Nace Simončič (8.junij 1918. Litija - 21. januar 2001. Ljubljana), igralec in režiser, predvsem pa odličen lutkar. Kljukčeve dogodivščine so me zabavale v otroških letih. Kasneje pa sem z veseljem spremljala njegovega Radovednega Tačka. 😍

Jože Plečnik v Litiji, spomenik padlim med drugo svetovno vojno. Na visokem, korintskem stebru so polkrožne plošče z imeni padlih, na vrhu stoji plamenica in štiri rdeče zvezde. Spomenik so postavili leta 1952. Stoji na Trgu Svobode. 

Narodni heroj, general in častni občan Litije, Jože Borštnar Rovčan

Narodni heroj, general in častni občan Litije, Franc Poglajen Kranjc

Cerkev sv. Nikolaja na Valvazorjevem trgu v Litiji

Mozaik glavnega oltarja, Jezusovo spremenjenje na gori, je delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra, Marka Rupnika. Na desni strani je podoba Marije z Jezuščkom. V središču je odrasli Jezus. Ob njem so: na desni strani stoji Mojzes s tablama zapovedi v rokah, pod njim sv. Peter ki kot skala trdno drži cerkev na svojih rokah, na levi je prerok Elija s svitkom na katerem je njegova prerokba, pod njim je sv. Janez Evangelist z evangelijem. Na dnu mozaika je apostol Jakob s kelihom v rokah. Prostoru kjer je zdaj prezbiterij je bila prej glavna ladja.

Kor 

Poslikan obok kapele sv. Nikolaja

Nekoč je bila samo pokopališka kapela, nato glavni oltar, danes je zopet kapela in del večje cerkve, ki so jo z leti širili in dograjevali. Oltarna slika sv. Nikolaja ali sv. Miklavža je iz leta 1877. Na dnu slike je veduta Litije z nekdanjim lesenim mostom, ki ga danes žal ni več. Avtor slike je slikar Ivan Franke (1841. Dobje na Gorenjskem - 1927. Ljubljana)

Stranski oltar sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Leta 1614. je Litijo zajel uničujoči požar. 

Križev pot je naslikal slikar, pater Marko Rupnik

Vitraj, kot luneta v modrem na spovednici, je delo slikarja Mateja Metlikoviča

Župnišče na Valvazorjevem trgu 5. Nadstropna, baročna hiša s pilastri v nadstropju je iz 19. stoletja.

Farbarjev grad tudi Litijski turn. Pravijo, da je najstarejša zgradba v mestu. Njena zasnova sega v 16. stoletje. Najstarejši del je stolp z renesančnim vogalnim pomolom na kamnitih konzolah. Pročelje krasi sončna ura. Najmlajši je srednji, povezovalni del, ki je bil prvotno odprt. Danes je zaprt z arkadnim hodnikom v pritličju. 

V Litijskem turnu je živel tudi Peter Jereb (1. julij 1868. Cerkno - 3. oktober 1951. Litija) slovenski skladatelj in organist.

Mira Pregelj, slovenska slikarka, je bila nekaj časa tudi lastnica Litijskega turna

Današnja Koblerjeva hiša, na Valvazorjevem trgu 15 v Litiji, ima zelo malo skupnega s tisto prvo, ki jo lahko vidimo na portalu kamra.si. Ostalo je ime hiše pa verjetno kakšen temeljni kamen v notranjosti. Prvotno je tu stal nadstropni dvorec s štirikapno, s slamo krito streho. Na levem vogalu je imel leseni gank, ki so ga odstranili leta 1966. Žal. Po nekdanjem polkrožnem portalu, dvorec umeščajo v 16. stoletje. Lastnica je bila grofica Johana Barbo. Leta 1847. je dvorec prešel v last cesarsko kraljevih uslužbencev Kobler, po katerih se tudi imenuje. 

Litijska Štirna, obnovljeni lito železni vodnjak z ročno črpalko

Meškova hiša na Valvazorjevem trgu 17 v Litiji je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Ime je dobila po posestniku Jožefu Mešku, ki je hišo kupil leta 1883.

Družina Badjura je imela pet sinov, ki so se rodili v tej hiški. Med najbolj znanimi je Metod Badjura (1896-1971) režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura (1881. Litija - 1963.) je bil publicist, pisal je tudi turistične vodnike. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.

Spominska plošča na rojstni hiški bratov Badjura, Valvazorjev trg 19 v Litiji

Nekoč je bil v Litiji Sokolski dom. Zgradili so ga leta 1912. V njem so telovadili in prirejali različne kulturne prireditve, se zabavali in plesali. Na vrhu polkrožne plošče je stal veličasten sokol z razširjenimi krili, ki so ga odstranili po drugi svetovni vojni.  

Levstikova ulica v Litiji

Nadstropna zgradba na cesti komandanta Staneta 2, je bila zgrajena leta 1905. V njej je bilo sodišče. Kasneje je bila tu osnovna šola (trakt na dvoriščni strani), danes pa v njej domuje Mestni muzej Litija.

Spominska plošča na pročelju Mestnega muzeja Litija, nam pokaže kakšna je bila zgradba osnovne šole nekoč, preden so jo porušili in zgradili bolj modernistično poslopje

Doprsni kip slovenskega pisatelja Frana Levstika (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana), pred Mestnim muzejem Litija

Rudniški voziček, ki oznanja, da je bila Litija nekoč rudarsko mesto. Na vozičku je plakat za litijsko pustovanje na katerem so ustanovili novo letalsko družbo Litija Airways 😎 

Kip čolnarja, pred športno dvorano v Litiji. Postavili so ga sredi leta 2010. Avtor kipar Mirsad Begič.

Predilnico in tkalnico Litija so zgradili leta 1886. Ustanovila sta jo Julius Schwarz iz Trsta in Evgen Zubin iz Manchestra. Kasneje so ji večkrat prizidali dodatne prostore. Tkalnica je prenehala z delovanjem leta 1909. Predilnica deluje še danes in je edina delujoča v Sloveniji. 

Stara železniška čuvajnica ob progi Ljubljana - Litija, žalostno propada. Upam, da se lotijo obnove tako kot so to storili s podobno čuvajnico v Borovnici.

Predilniška vila stoji na bregu nad predilnico Litija. Zgradili so jo leta 1886. V njej so bivali direktorji, mojstri in ostali vodilni kader predilnice, s svojimi družinami. Predilniška vila je imela tudi velik bazen. Obdana je bila z okrasnimi vrtovi in drevoredi. 

Ožji del predilniške vile krasita lesena, zastekljena ganka. Prvotno so bila stekla barvna kot nekakšni vitraji. 

Železniška postaja Litija. Začetek in konec foto sprehoda po Litiji. Čas je, da se odpravimo domov. 😎


Povezano:

Litija Airways

Vir:
zloženka Mestni muzej Litija
zupnija-litija.rkc.si
Register NKD
kamra.si
levstik.si

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem

Naše raziskovanje prelepe Notranjske smo nadaljevali na gradu oziroma dvorcu Snežnik. Stoji ob vznožju istoimenske gore, obdan z gozdovi, za katere Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske iz 17. stoletja pravi, da segajo vse tja do Turčije. Današnja podoba dvorca je iz 19. stoletja, prav tako čudovit park z drevoredi, ki ga obdaja. Na srečo je dvorec preživel vojno vihro pa tudi povojno, ko je iz številnih gradov in dvorcev izginila skoraj vsa oprema. Danes je v dvorcu muzejska zbirka s čudovitim pohištvom, slikami in drobnimi predmeti, ki pripovedujejo zgodbo o življenju plemiških družin, ki so tu občasno bivale.

Okoli dvorca in manjšega jezera je speljana sprehajalna pot, s katere se vidi tudi vhod v jamo Mali Obrh. Tu izvira tudi potok z enakim imenom. Jama ni odprta za obiskovalce. Ob robu parka stojijo gospodarska poslopja, tu so bila tudi stanovanja za vodje gozdarjev. V eni od zgradb je delovala prva slovenska gozdarska šola. Na posestvu so imeli tudi vrtnarijo v kateri so vzgojili Snežniško vrtnico. Po drugi vojni se je skoraj povsem izgubila. Na srečo jo je nekdo našel in v botaničnem vrtu Volčji Potok so jo uspešno razmnožili, tako da danes ponovno krasi grajski park. Gospodarska poslopja so danes bolj ali manj neizkoriščena. Nekoč je bilo tu gostišče, ki je bilo znano po odličnih kremšnitah, baje so bile boljše od tistih slavnih, na Bledu.

Po ogledu dvorca in parka smo se odpravili na pozno kosilo v Žerovnico. To je mala a zelo lepa in slikovita vasica v osrčju Notranjske. Nadstropne hiše so nanizane na obeh straneh ceste, za njimi pa so dvorišča, gospodarska poslopja in širna polja. Vas na eni strani omejuje potok Žerovnščica, na katerem je bilo nekoč kar nekaj mlinov, na drugi strani pa čudovita Herblanova kašča za katero pravijo, da je stara častitljivih štiristo let.

V Žerovnici je poskrbljeno tudi za izletnike. V vasi je turistična kmetija ter gostilna in pizzerija, da o naravi niti ne govorim. Mi smo obiskali slednjo, kjer so nam postregli z odlično hrano, ki je lepo zaokrožila nepozaben izlet po deželi Notranjski.

Grad Snežnik stoji skoraj na koncu Notranjske. Čudoviti grad kot ga vidimo danes je nastal v drugi polovici 19. stoletja. Grad je obnovila nemška plemiška družina Schonburg-Waldenburg.

Grad Snežnik obkroža velik park v katerem ponovno uspeva lepa Snežniška vrtnica

Snežniška vrtnica je bila vzgojena v snežniški vrtnariji, v drugi polovici 19. stoletja

Jezero ob gradu Snežnik. Okoli gradu je speljana slikovita sprehajalna pot.

Grajski izvir Malega Obrha.  Za kamnitim pročeljem se skriva kraška jama z enakim imenom. Dolga je 305 metrov in globoka 69 metrov. Jama ni odprta za obiskovalce. (katasterjam.si)

Okrogli stolp, s stožčasto streho, skriva polžasto stopnišče.

Grajski park je tudi danes lepo urejen in vzdrževan. 

Kot lastniki prvotnega gradu, ki je bil precej manjši od današnjega lepotca, se omenjajo gospodje Snežniški. Po njih se grad tudi imenuje. Skozi stoletja so se tu vrstile pomembne kranjske plemiške družine: Lamberg, Scheyer, Eggenberg, Auersperg - turjaški grofje, Lichtenberg in zadnja pred nacionalizacijo, Schonburg-Waldenburg. (zloženka grad Snežnik, Narodni muzej Slovenije, 2018)

Kamnita skulptura žabe v parku gradu Snežnik

Ničelni kamen, ki stoji v parku gradu Snežnik, so postavili okoli leta 1910. Označeval je izhodiščno točko snežniških gozdnih poti. 

Štirivrstni lipov drevored so posadili konec 19. stoletja

Gospodarsko poslopje gradu Snežnik je danes bolj prazno. Od leta 1867. do 1875. je na posestvu delovala prva slovenska gozdarska šola

Lovski in polharski muzej

Konec 19. stoletja je ob gradu Snežnik, nastal obsežen kompleks gospodarskih poslopij in stanovanj za gozdarje

Nekdaj obrambni stolp in notranji leseni gank

Vstopimo v notranjost gradu Snežnik. Stara železna vrata imajo še danes vidne sledi sulic in drugega orožja.

Luiza in princ Jurij Schonburg Waldenburg. Zakonca, ki imata velike zasluge za današnji videz gradu Snežnik. Portreta, olje na platnu, sta nastala leta 1910, na podlagi njunih fotografij iz leta 1871.

Grb plemiške družine Schneeberg, ki naj bi bili prvi znani lastniki gradu Snežnik. Po njih je grad dobil ime.

Turška sablja iz časa turških vpadov.

Portreta dveh plemičev v grajski jedilnici

Leseni strop v biljardni sobi, danes je tu poročna dvorana

Portret princa Hermana izdelan leta 1910. Bil je zadnji plemiški lastnik dvorca Snežnik. 

Obokan in poslikan strop v eni od sob

Čudovito pohištvo, ki danes krasi muzejske sobe, je bilo last grajske plemiške družine.

Spalnica z bidermajerskim pohištvom.

Detajl lončene peči 

Del sobe zakrit s poslikanim paravanom je bil rezerviran za "kopalnico"

V drugem nadstropju gradu Snežnik se nahaja Egipčanska soba oziroma salon. Opremljen je s secesijskim pohištvom in okrasjem v duhu takratne "egiptomanije". 

V Egipčanski sobi je čudovita skrinjica, zaradi velikosti bi ji lahko rekli kar skrinja, za nakit. Na pokrovu je bronast kipec plavalke.

Salon z baročnim pohištvom in slika na zidu z motivom kužka.

Ste za partijo šaha? Šahovska mizica je pripravljena

Kamnit tlak v sobani v pritličju, ki je najstarejši del gradu Snežnik

Hladilna skrinja iz konca 19. stoletja in lep šopek snežniških vrtnic

Kamnita Herblanova kašča, stoji pod cerkvijo sv. Pavla, v Žerovnici na Notranjskem. 

Pravi "cuker" med kaščami je čudovita, dobro ohranjena in vzdrževana Herblanova kašča v Žerovnici na Notranjskem. 

Staro vaško jedro Žerovnice na Notranjskem, sestavljajo dve vrsti nadstropnih hiš ob cesti. Zasnovano je bilo sredi 19. stoletja. Za hišami so polja in travniki, Lepa vasica. Vaško jedro zaključuje Herblanova kašča.

Ob stopnišču, ki vodi do potoka Žerovnščica, stoji spomenik padlim v drugi svetovni vojni iz Žerovnice in okolice. Spomenik je pokončna naravna skala. Postavili so ga leta 1959. Zasnovala sta ga arhitekta Anton Bitenc in Alenka Lenarčič.


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov

Vir:
voden ogled gradu Snežnik
stareslike.cerknica.org
sistory.si/Iz zgodovine snežniške graščine