Sečovlje

Sečovlje, naselje v občini Piran in razpotegnjena primorska vasica, sega od solin in nekdanjega rudnika črnega premoga pa vse do vznožja Kroga. Hiše so posejane na obeh straneh vaške ceste, le cerkev sv. Martina stoji na malo višji ploščadi, obdana s cipresami. Bolj ko se vzpenjamo proti koncu vasi, kjer stoji osnovna šola, lepši so razgledi na okoliške vinograde, sadovnjake, travnike, oljčne nasade in na slikovite soline.

Sečovlje, razpotegnjeno naselje starih in novih hiš, spada v občino Piran

Podhod pod regionalno cesto, povezuje nekdanji rudnik in staro vaško jedro Sečovelj

Kanal Dragonja, z malim lesenim pomolom, teče pod regionalno cesto

Čudovit leseni vhodni portal s polkrožnim nadstreškom

Sečovlje deli regionalna cesta. Na eni strani razpotegnjeno staro vaško jedro, na drugi strani nekdanji Sečoveljski rudnik in Sečoveljske soline

Razgibana hiša s kamnitim stopniščem in nadstreškom je danes sedež Obalnega letališkega centra

Okno z železnimi polkni. Nenavadno za J. Primorsko, za razliko od Tržiča, kjer je bilo z zakonom določeno, da morajo biti vsa polkna in vhodna vrata iz železa.

Kamnita tabla na hiši nam sporoča do kod je segala voda, na dan 14. oktobra 1896. Reki Dragonja in Drnica sta večkrat poplavili ravninski del Sečovelj.

Župnijska cerkev sv. Martina je bila zgrajena v 19. stoletju

Pogled z dvorišča cerkve sv. Martina, na Sečoveljske soline

Tlakovanje pred vhodom v cerkev sv. Martina

Na eni strani soline, na drugi pa polja in travniki

Ko sem že mislila, kako je to možno, da tako velika cerkev nima zvonika, sem ga zagledala. Tak zvonik na preslico, ki ga imajo ponavadi manjše cerkve. Glavno, da zvoni pa še lušten je :) 

Simpatična primorska hiša z beneško rdečo fasado. Zapuščena a tudi s slapom rož na oknu

Značilnost starih primorskih hiš, prislonjen dimnik na zunanji strani

Kamnito razpelo na podstavku. Od tu vodi slikovita pot proti Krogu nad Sečovljami

Pogled na sadovnjak in bližnji Parecag

Razdelilna transformatorska postaja iz prve polovice 20. stoletja. Ob poti na Krog

Razgled za čisto desetko :) Sečovlje in soline

Pokošen travnik z novodobnimi rolami sena. Senene kopice so očitno že zgodovina

Osnovna šola v Sečovljah. 20. oktobra 2016. so praznovali 70. obletnico ustanovitve prve slovenske šole v Sečovljah (1946)

Povezano:

Sečoveljski rudnik črnega premoga

Krog nad Sečovljami

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju, se omenja že davnega leta 1167. Tekom stoletij, je svoj videz spreminjala, saj so ji dozidali kapele, jo povišali, zgradili zvonik. Najstarejši del cerkve je osrednja ladja. Med starejšo cerkveno opremo pa sodi baročna prižnica, glavni oltar in krstilni kamen pa tudi samostoječi zvonik, ki so ga pozidali sredi 15. stoletja in je edina sled srednjeveške zasnove cerkve.
Danes baročna cerkev sv. Mihaela, stoji ob robu starega vaškega jedra. Največja trška znamenitost je prav gotovo vredna ogleda.

Razpelo, kot ga ne vidiš pogosto. Vzidano v cerkveno okno in pokriva 3/4 površine okna

Nad vhodnim portalom je krški škofijski grb, z zmajema ob strani

Kot bi bil vezen prt, ampak ni, je poslikava na stropu, ob vhodu v cerkev

Danes baročna cerkev sv. Mihaela, se lahko pohvali z množico stropnih in stenskih poslikav. Ena izmed teh je, slika na stropu, ki prikazuje sv. Emo (Hemo), za njo pa stoji grad in trg Pilštanj. Sv. Ema naj bi bila, v 10. stoletju, rojena prav na Pilštanju.

Všeč mi je, da so ob freskah tudi imena svetnikov

Kip sv. Eme

Baročna prižnica je del starejše opreme cerkve, je iz konca 18. stoletja

Lurška Mati Božja

Poslikana kupola 

Stranski oltar z grobom sv. Janeza Nepomuka. Kamnoseška umetnina, domačega mojstra, iz sredine 19. stoletja je zelo podobna vhodnim portalom na kozjanskih hišah

Spovednica

Kupola nad stranskim oltarjem

Glavni oltar, z osrednjim kipom sv. Mihaela, je iz sredine 19. stoletja

Krstilni kamen je še del stare cerkvene opreme in datira v leto 1786

Orgle iz leta 1800

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju, je bila prvič omenjena leta 1167. Tekom stoletij so jo dozidali in nadzidali. Danes je to baročna cerkev s čudovitimi freskami in kipi


Povezano: Pilštanj, vasica na Kozjanskem

Vir: tic-kozje.si

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani

Vsem na očeh pa vendar nevidna. Frančiškanska knjižnica, v frančiškanskem samostanu, v Ljubljani, na Prešernovem trgu. V okviru arhitekturne prireditve, Odprte hiše Slovenije, smo si jo lahko tudi ogledali, kar se ne zgodi pogosto.
Knjižnico, kot jo vidimo danes, so zgradili po ljubljanskem potresu, se pravi po letu 1895. in je podaljšek samostana, proti Čopovi ulici. S Prešernovega trga je vidna enotna fasada samostana, z dvoriščne strani pa je zadeva drugačna. Knjižnica, zgrajena v obliki kocke, ima opečnato pročelje, v treh etažah pa velika okna, kot se za knjižnico, ki rabi veliko svetlobe, tudi spodobi.
Frančiškanska knjižnica hrani v glavnem teološke knjige. V vitrinah hranijo bestsellerje, kot se je hudomušno izrazil prijazni pater, to so knjige duhovnika in misijonarja, Friderika Barage. Tu je tudi nekaj zanimivih predmetov, ki so jih prinesli frančiškani, ko so se vračali z misijonarskih poti. Frančiškanska knjižnica pa hrani tudi dve znameniti opeki in po tem je verjetno edinstvena v svetu. Opeki sta namreč delček semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bilo tudi dom frančiškanov. Ko so semenišče podirali, so frančiškani shranili omenjeni opeki.

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, z opečnato fasado in velikimi okni v treh etažah. Zgradili so jo po letu 1895.

V Frančiškanski knjižnici hranijo tudi slikarska dela

Knjižnica je zgrajena v treh etažah, s kasetnim stropom, nad katerim je pesek. Ta naj bi bil v pomoč, v primeru požara

Tretja etaža s knjižnimi policami

V knjižnici hranijo, približno 70.000 knjig, večina je teoloških.

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani hrani tudi obsežno knjižno zbirko patra Žige Škerpina

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, hrani približno 70.000 knjig. Nekatere so bolj muzejski eksponati, večino teh knjig pa uporabljajo raziskovalci in študentje. 

Pri bogoslužju so uporabljali knjige velikega formata, tri so ostale v Ljubljani, sedem pa jih hranijo v Gradcu

Razpelo

Tlakovanje v frančiškanski knjižnici

Kovana ograja na lesenem stopnišču, ki vodi v zgornje etaže frančiškanske knjižnice.

Dušna paša za kristjane, napisal Friderik Baraga. Natisnila tiskarna Jožefa Blaznika. Knjigo so izdali leta 1831. Iz knjige je tudi razvidno, da je bil v tem obdobju, Friderik Baraga, kaplan v Metliki. 

"Pieta - pozna gotika, slikar neznan, okoli leta 1600. (dar arh. Osolina P. Romanu)" (napis ob sliki)

"Križani z Magdaleno - Mihael Stroj, olje platno, približno 1870." (napis ob sliki)

"Kristus Pantokrator - olje les, slikar neznan iz Ukrajine, približno 1800. (P. Stanko iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)

"Kristusova glava, z dvema angelčkoma - olje les, Ukrajinsko delo iz Volinije, približno 1800. (P. Stanislav iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)

Tudi slovenski frančiškani delujejo po vsem svetu kot misijonarji. Ko se vrnejo domov pa prinesejo še kakšen spominek, na deželo, v kateri so delovali. Tako v ljubljanski frančiškanski knjižnici hranijo nekaj takih predmetov. Meni sta bili všeč ti dve posodi na nogicah. Ena ima še ročaje v obliki zmajev, druga pa ima pokrov v obliki čipke :) Po vsej verjetnosti sta prišli iz Kitajske.

Znameniti opeki, ki ju hranijo v Frančiškanski knjižnici, sta bili nekoč delček frančiškanskega semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu

Dvorišče frančiškanskega samostana, med Prešernovim trgom in Nazorjevo ulico.

Izhod iz samostana na dvorišče. Ta del samostana je najstarejši. Po potresu, leta 1895. so ga uspešno sanirali

Kotiček za sprostitev

Na dvorišču samostana je tudi zanimiv vodnjak, z letnico 1952.

Odsev zvonika frančiškanske cerkve na Mestnem gledališču Ljubljana

... pa še zdravje in to je to



Podobno: Škrabčeva knjižnica

Semeniška knjižnica