Juliana Trail - 11 etapa: Most na Soči - Tolmin

Enajsta etapa daljinske pohodniške poti Juliana Trail, od Mosta na Soči do Tolmina, je najkrajša etapa. Slikovita pot je dolga pet kilometrov in poteka po ravnini. Jaz sem jo prehodila v obratni smeri. Začela sem pri Tolminskem muzeju do sotočja reke Soče in Tolminke. Zaradi korona virusa ta čudoviti prostor bolj sameva, kar pa je tudi čisto v redu. 😎

Ko prečkamo most čez Tolminko, nas pot nekaj sto metrov vodi po prometni cesti nato pa zavijemo na pot ob reki Soči, ki je v tem delu bolj lenobna a kljub temu slikovita in barvita. Ko se naužijemo palete barv Gregorčičeve ljubljene Soče, si pohodniki pot delimo s kolesarji. Kolesarska steza je speljana do konca galerije, ki so jo zgradili leta 2010. kot zaščito cestnega prometa pred padajočim kamenjem. Pod galerijo se kaže tudi naravna znamenitost. To je naguban apnenec V Ključu. 

Pred vasjo Modrej zavijemo desno in se ob jezeru razvajamo s čudovitimi razgledi, vse do župnijske cerkve sv. Lucije v Mostu na Soči. Preden si v njej ogledamo poslikave Toneta Kralja, se lahko ob jezeru ustavimo ob energijskih točkah, meditiramo, se napolnimo z dodatno energijo, skratka uživamo v življenju 💜

Tolminski muzej. Palačo, v kateri danes domuje muzej, so zgradili grofje Coronini, v drugi polovici 17. stoletja, ko so opustili svoj grad na Kozlovem robu. Za palačo so bila pomožna poslopja. V enem takem domuje grajska kavarna z dobro kavo, domačo pito in odličnim sladoledom. Za palačo je bil nekdaj velik vrt. Danes je tam veliko parkirišče. Od vrta je ostalo le eno čudovito in razkošno drevo tulipovec, ki pločevini nudi senco. (tol-muzej.si)

Pot proti sotočju Soče in Tolminke. V ozadju Kozlov rob z ostanki Tolminskega gradu. 

Ribogojnica

Spomenik padlim v NOB

Peš pot ob reki Soči

Sotočje Soče in Tolminke

Most čez reko Tolminko pri sotočju, smer Most na Soči

Kažipot daljinske pohodniške poti Juliana Trail

Nešteti odtenki reke Soče

Precejšen del 11 etape od Tolmina do Mosta na Soči ali obratno, je v prijetni senci 

Delček poti si delimo s kolesarji

Leta 2010. so pri Modreju zgradili galerijo, ki varuje cestni promet pred padajočim kamenjem. Na koncu galerije se pohod nadaljuje po prometni cesti. Približno sto metrov, nato pa zavijemo desno in hodimo ob jezeru.

Pod galerijo lahko vidimo naravno znamenitost, naguban apnenec V Ključu. 

Modrejska plaža, peš pot ob jezeru Most na Soči

V jezeru, v Mostu na Soči, je veliko različnih rib. Med njimi je na prvem mestu avtohtona soška postrv

Ob jezeru so postavljene številne železne in kamnite skulpture, ki so povezane v Park skulptur. Večino so ustvarili umetniki slovenskih korenin, ki živijo po svetu. Na fotografiji je skulptura iz železa, ki predstavlja Triglav. Leta 2001. jo je ustvaril Franko Žerjal iz sosednje Italije.

Reciklirana skakalnica z vrvjo. 😊

Pogled na vasico Modrej

Akumulacijsko jezero pri Mostu na Soči je nastalo leta 1938.

Jezero je raj tudi za kajakaše

Okoli jezera je štirinajst energijskih točk z energijskimi prodniki iz rek Soče, Idrijce in Nadiže.

Skulptura Sirena iz leta 2000. Umetnik iz Španije, Alfredo Garcia

Mati Zemlja in otrok Soča. Skulptura iz leta 1999. francoski umetnik Guy D'Organs

Most po katerem je kraj dobil svoje ime Most na Soči. 

Zasluženo kosilo v pizzeriji Jezero v Mostu na Soči. Ocena: odlično 👌

Povezano:

Most na Soči, Juliana Trail in slikar Tone Kralj

Tolmin, od pekla do raja

Juliana Trail, 7 etapa - Od Stare Fužine in Bohinjskega jezera do Bohinjske Bistrice

Sedma etapa Juliane Trail oziroma daljinske pohodniške poti, se prične v Stari Fužini, pri Centru Triglavskega narodnega parka (TNP). Od tu se pot spusti do slikovitega Bohinjskega jezera v Ribčevem Lazu. Na koncu hotela Jezero (mimogrede, imajo odlično kavo s pogledom na jezero in srednjeveško cerkev sv. Janeza Krstnika), zavijemo proti naselju Polje. Gručasta vasica ob reki Savi Bohinjki, je nastala v 16. stoletju. V 20. stoletju pa je nedaleč stran nastalo nekajkrat večje naselje manjših in večjih počitniških hiš. V Polju se lahko pohvalijo s prvim nordijskim centrom v Sloveniji. Res je, še pred znamenito Planico, so v Polju prirejali tekmovanja v smučarskih skokih. Tu je svoj skok opravila prva Slovenka in to kar v krilu. 😊

Pot nas pelje skozi gozd, mimo polj in travnikov. Ves čas nas spremlja tudi pogled na Triglav. Ni potrebe, da vsi rinemo gor, tudi od tu je čudovit.

Pot je večinoma ravninska z nekaj sence in obilo sonca, saj je žled tudi v bohinjskem koncu opravil svoje. Manjši vzpon je do vasice Žlan. Gručasta vasica v kateri je danes le nekaj hiš. Od tu nas pot vodi rahlo navzdol, skozi Dobravo do Bohinjske Bistrice.

Sedma etapa Juliane se zaključi na železniški postaji Bohinjska Bistrica. Ker pa grem rada tudi po svoje, sem se ustavila pri Zoisovem dvorcu, ki je nastal v 17. stoletju. Ob njem je park z uro, ki jo je dal postaviti Žiga Zois, da železarji ne bi zamujali na delo. 😎 Moja pot se je zaključila v župnijski cerkvi sv. Miklavža ali sv. Nikolaja, kakor je komu ljubše, ki jo je poslikal slikar Matija Koželj iz Kamnika.

Sedma etapa Juliane Trail je dolga 11 kilometrov, za tri ure hoda in razmeroma lahka, slikovita pa itak 😊

Poglejte, tamle je Triglav, nam kaže eden od štirih srčnih Bohinjcev, ki so 26. avgusta 1778, na pobudo barona Žige Zoisa, prvi osvojili vrh Triglava. S skromno opremo in veliko izkušnjami, jim je podvig uspel v enem tednu. V spomin na ta dogodek so, ob njegovi dvestoletnici, leta 1978. postavili spomenik, nedaleč od Bohinjskega jezera. Spomenik je ustvaril kipar Stojan Batič.

Jutranji pozdrav na Bohinjskem jezeru. Priznam, da tu nisem pričakovala galeba 😊

Pristanišče na Bohinjskem jezeru

Spominska plošča na skali je bila postavljena 4. julija 1980. leta, v spomin na zmago Jeseniško - bohinjskega odreda nad nemškim okupatorjem, 4. aprila 1945. Z zmago so partizani preprečili požig Zgornje bohinjske doline.

Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru

Kjer se konča Bohinjsko jezero in začne reka Jezernica, stoji kamniti most, ki so ga zgradili leta 1926. Pred tem je bil na tem mestu leseni most.

Jutranja meglica nad Bohinjskim jezerom

Zlatorog v Bohinju

Juliana Trail, kažipot nas usmerja proti vasici Polje

Tudi najmlajši so navdušeni nad Juliano 😊

Napredujemo, kulturna krajina. Juliana Trail - Stara Fužina - Bohinjska Bistrica, 11 km.

Triglav nas gleda 😊 Stari del vasi Polje pri Bohinju

Na zimo smo pripravljeni 😎 Značilnost Gorenjske: urejenost

Smučarske skakalnice v Nordijskem centru Polje. Začetki slovenskega skakalnega športa so v Bohinju. Že leta 1929. 10. februarja so na Poljah lahko videli smučarske skoke na prvi 50-metrski skakalnici. Projektiral jo je ing. Hanssen iz Norveške. Tudi sam je bil dober skakalec in se je udeležil omenjenega tekmovanja. Skočil je najdalj od vseh in pristal pri 43-ih metrih. Zanimivo je, vsaj meni, da je na skakalnici skočila tudi prva slovenska ženska skakalka in to kar v krilu. To je bila Agata Stare, rojena leta 1915. iz bližnjega naselja Žlan. Od Hanssenove skakalnice je ostalo bolj malo. Današnje so zgradili kasneje.

Pitnik z lesenim koritom in kozolčkom na katerem je fotografija ing. Hanssena, konstruktorja skakalnic in skakalca iz Norveške

Iz Polja smo se povzpeli, po rahlem klancu, na vzpetino kjer leži vasica Žlan 

Žlan je gručasta vas iz 19. stoletja. Hiš je danes bolj malo. V tej obnovljeni pa je nekoč živela prej omenjena smučarska skakalka v krilu 😊

Zapustili smo Žlan, stezice, širna vaška polja in se spustili v Bohinjsko Bistrico.

Park Zoisove graščine z uro in nekdanjo delavsko hišo. Stolp z uro je postavil Žiga Zois, da delavci železarji ne bi zamujali na delo 

Zoisova ura. Na stolpu je tudi znak družine Zois stoječi lev drži posodo z dragulji.

Vhodni, kamniti portal iz tufa. Vhod v Zoisovo graščino. Nad portalom lev s posodo z dragulji. Za uspehe na gospodarskem področju je bilo družini Zois podeljeno plemstvo. Poimenovali so se "von Edelstein". Po slovensko bi rekli dragulj. Od tod levu posoda z dragulji.

Zoisova graščina s parkom in uro stoji na Grajski ulici 14, ob Bohinjski Bistrici. Dvorec so zgradili sredi 17. stoletja bratje Locatelli, ki so bili prvotni lastniki fužin. Ko je prešel v last Zoisov, so v njem uredili prostore za bivanje družine in upravne prostore za rudarske nadzornike. Večkrat je v njem prebival tudi Žiga Zois. (info tabla)

Skozi Bohinjsko Bistrico teče istoimenski potok

Gospodarsko poslopje na Zoisovi ulici

Vode se na bohinjskem koncu ne manjka. Manjši potoček teče med hišami v Bohinjski Bistrici

Kapelica z lesenimi kipi Brezmadežne in dveh angelov, ki držita svečnika. Kapelico so postavili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. 

Gostinski lokali ob potoku Bohinjska Bistrica

Lepo obnovljena, nadstropna hiša, pravi mali dvorec nosi letnico 1781.

Cerkev sv. Miklavža ali Nikolaja je bila zgrajena leta 1884. Pred tem je na tem mestu stala baročna cerkev iz 17. stoletja.

Detajl lesene skulpture pred obzidjem cerkve sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici.

Prezbiterij z glavnim oltarjem in poslikavo, ki je delo kamniškega slikarja Matije Koželja

Poslikava kupole prezbiterija. Slikar Matija Koželj

Stranski oltar posvečen Brezmadežni

Stranski oltar sv. Jožefa


Podobno Juliana Trail:

Od Bleda do Radovljice

Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir:

bohinj.si

Register NKD