Kranjska Gora - Borovška vas

Kratek foto sprehod po starem vaškem jedru Kranjske Gore. Vas se je imenovala Borovška vas in leži ob današnji Borovški cesti. Jedro vasi je baročna cerkev Marijinega vnebovzetja, ob nekdanji glavni vaški cesti pa so tudi danes nanizane mogočne kmečke domačije, obnovljene v duhu preteklih časov. Vredna ogleda je Liznjekova domačija, ki je spremenjena v etnološki muzej. V njem spoznamo kulturo bivanja premožne kmečke družine 19. stoletja.
V starem delu Kranjske Gore se je rodil oče Kekca, slovenski pisatelj Josip Vandot. Pred njegovo rojstno hišo so postavili pisateljev doprsni kip in spominsko ploščo. Stalna razstava o Josipu Vandotu je v kletnem delu Liznjekove domačije.
Danes mondeno smučarsko središče Kranjska Gora se je razvilo iz starega vaškega jedra, ki se je imenovalo Borovška vas. Tu so leta 1902. zgradili prvi hotel, hotel Razor. Ko so dve leti kasneje v hotelu ustanovili Letoviško društvo Kranjska Gora, so položili temelje kranjskogorskega turizma. Žal ta secesijski biser trenutno sameva in čaka na ponovno vstajenje. 😎

Osrednji del secesijskega hotela Razor krasi balkon s kovinsko ograjo, zaključi pa ga zanimiva zobata frčada.

Hotel Razor je bil zgrajen leta 1902 in je prvi hotel v Kranjski Gori.

Spominska plošča, Gorske reševalne službe, na pročelju starega hotela Razor

Začetek starega vaškega jedra s secesijsko hišo, ki je bila zgrajena v istem letu kot bližnji hotel Razor

Kapelica sv. Nikolaja stoji ob cerkvi Marijinega vnebovzetja. Pred njo je ploščad za različne sejemske prireditve

Ljudski dom na Borovški cesti. V 19. stoletju je bila to kmetija. Bivalni del se nadaljuje v gospodarsko poslopje. Pred prvo svetovno vojno so jo prezidali in v njej odprli hotel Pošta. Kasneje je postal Ljudski dom.

Gospodarski del domačije, spodaj zidan, zgoraj lesen

Bivalni del hiše s polkrožnim vhodnim portalom in gospodarski del pod eno streho. Začetki domačije na Borovški cesti segajo v 18. stoletje.

Čudovita Liznjekova domačija je postala muzej, ki predstavlja etnološko zbirko zanimivih predmetov.

Bogata kmečka Liznjekova domačija je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Nekaj časa je bila v njej gostilna, od leta 1983. pa je v njej etnološki muzej. Stoji na Borovški cesti 63.

Pročelje Liznjekove domačije krasijo cofasti in geometrijski ornamenti.

Freska na pročelju Liznjekove domačije predstavlja Jezusa v verigah

Bohkov kot v Liznjekovi hiši

Odprtina v zidu se je uporabljala za kurjenje trsk, za razsvetljavo. Pri nas so jo uporabljali v 18. in 19. stoletju. Imenuje se leva. 

Morajna je lesena kuhinjska omara za shranjevanje živil. Vrata omare segajo malenkost čez predale. Če so vrata zaklenjena, tudi predalov ni mogoče odpreti

Poslikana gorenjska lesena skrinja. 

Trentar, pustna maska z zavitimi rogovi. Trentar je vodja parkeljnov v Miklavževem spremstvu

Etnološki muzej v Kranjski Gori predstavlja zbirko pohištva, predvsem iz 19. stoletja. Poslikane postelje, zibelke, omare, skrinje. Prikaz življenja bogate kmečke družine.

Kamra z poslikano posteljo in zibelko. Bogata kmečka družina je imela tudi šivalni stroj

Obokan strop v kamri

Na podstrešju so hranili različno orodje, skrinje za oblačila. Tu so hranili tudi živila, kot je suho sadje, žito in ostalo

Zanimiva novodobna poslikava gospodarskega poslopja

V Kranjski Gori se je, 15. januarja 1884, rodil slovenski pisatelj Josip Vandot, ki je ustvaril Kekca, teto Pehto, Bedanca ... Pred njegovo rojstno hišo so leta 1982. postavili pisateljev doprsni kip

Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Vandota (1884-1944). Zasnova hiše sega v 18. stoletje. Stoji v starem vaškem jedru, v nekdanji Borovški vasi. Danes je to ulica Podbreg

Spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisatelja Josipa Vandota

Kranjska Gora, dežela Josipa Vandota in večnega Kekca 😊


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Mojstrana

Slovenski planinski muzej

Planica, Planica ...

Vir: kranjska-gora.si
Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Liznjekova domačija v Kranjski Gori, izdal Gorenjski muzej Jesenice, 2017
Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, 2004

Kranjska Gora, cerkev Marijinega Vnebovzetja

Župnijska cerkev  Marijinega Vnebovzetja stoji v starem vaškem jedru Kranjske Gore, na Borovški ulici. Vas se je nekoč imenovala Borovška vas. Cerkev kot jo vidimo danes so gradili od leta 1510. do 1520. Od prejšnje cerkve je ostal le romanski zvonik. Arhitekt cerkve je bil Bartholomaus Viertaler, njegove zamisli pa je udejanjil gradbenik Jernej Firtaler iz Beljaka.
Tloris cerkve je v obliki križa. Ima eno ladjo, prezbiterij z glavnim gotskim oltarjem Marijinega Vnebovzetja in na les naslikanih apostolov, delo kranjskega slikarja Leopolda Layeja ter dve stranski kapeli. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica. Kor z orglami je podprt s stebri iz peraškega tufa.
Prezbiterij in kapeli je poslikal slikar in freskant, Matija Bradaška (16. februar 1852. Lučine na Gorenjskem - 25. december 1915. Kranj), leta 1904. Njegovo delo sta tudi oltarni sliki v stranskih oltarjih. Krona vsega pa je čudovit zvezdasto obokan strop s cvetličnimi motivi, ki krasi prezbiterij in ladjo. Nastal je okoli leta 1520.

Rebrasti obok prezbiterija krasijo cvetlični motivi in sklepniki

Rebrasti obok cerkvene ladje s cvetličnimi motivi in poslikana polkrožna slavoločna stena.

Gotski, glavni oltar je iz leta 1858. Predstavlja Marijino vnebovzetje. Pod njo so na lesu naslikani apostoli, ki stojijo ob praznem Marijinem grobu. Poslikava je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja. 

Pogled iz cerkvene ladje na prezbiterij in glavni oltar ter z vitraji okrašena okna. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica

Lesena kipa na steni prezbiterija predstavljata sv. Joahima in sv. Ano. 

Orgle in kor, ki ga podpirajo stebri narejeni iz peraškega tufa

Leseno razpelo in Križani

Strop stranske kapele krasi freska sv. Jožefa z Jezusom v naročju. Leta 1904. jo je naslikal freskant in slikar Matija Bradaška (1852. Lučine - 1915. Kranj)

Slika sv. Jožefa z Jezuščkom, v stranski kapeli, je delo slikarja Matije Bradaške iz leta 1903. Ob oltarju sta lesena kipa sv. Nikolaja in sv. Florjana

Tabernakelj in svečnik

Baročna prižnica okrašena z rastlinskimi ornamenti

Krstni kamen pokrit z gotskim nastavkom

Stranska kapela z Bradaškovo sliko Srca Jezusovega. Ob oltarju stojita lesena kipa sv. Janeza Evangelista in sv. Marjete

Freska na stropu druge stranske kapele, Jezus z gorečim srcem na prsih, pod njim je veduta Kranjske Gore. Tudi to je naslikal Matija Bradaška.

Tabernakelj in svečniki

Križev pot je delo slikarja Mateja Goričnika (1790. Poljčane - 1862. Radovljica)

Kip sedečega sv. Nikolaja iz okoli leta 1500

Gotski kip stoječe Matere božje z otrokom. Kip datira v drugo polovico 15. stoletja

Pod korom stoji oltar s kipom Lurške Marije

Pred cerkvijo so na visokih marmornih podstavkih doprsni kipi treh pomembnih mož iz Zgornjesavske doline: Josip Lavtižar, duhovnik, glasbenik, skladatelj, pisatelj povesti in potopisov (12. december 1851. Kranjska Gora - 20. november 1943. Rateče), Simon Robič, duhovnik, naravoslovec, planinec, jamar (11. februar 1824. Kranjska Gora - 7. marec 1897. Šenturška Gora), Lovrenc Lavtižar, duhovnik, misijonar (11. december 1820. Srednji vrh nad Kranjsko Goro - 3. december 1858. Minnesota, ZDA)

Zazidan gotski portal

Kapelica sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža.

V kapelici pred cerkvijo je kopija gotskega kipa sedečega sv. Miklavža.

Marijino vnebovzetje, freska na pročelju cerkve in letnica 1758.

Baročna cerkev Marije Vnebovzete v starem vaškem jedru Kranjske Gore


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Mojstrana

Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Planica, Planica ...

Kranjska Gora - Borovška vas

Vir: UE Jesenice: občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, Založba ZRC SAZU, 2011
 gorenjci.si
Register NKD