Foto zgodbe: izlet z vlakom

Prikaz objav z oznako izlet z vlakom. Pokaži vse objave

četrtek, 24. maj 2018

20. maj - Svetovni dan čebel

Na pobudo Slovenije in prizadevnih članov Čebelarske zveze so Združeni narodi sprejeli resolucijo s katero so 20. maj razglasili za Svetovni dan čebel. In kje bi lahko praznovali prvi Svetovni dan čebel, če ne v rojstnem kraju prvega cesarskega čebelarja Antona Janše. Na Breznici na Gorenjskem, seveda. V slikoviti vasici, ki leži ob vznožju Karavank in nekje na sredini občine Žirovnica.
Anton Janša se je s čebelarstvom ukvarjal že v otroških letih. Imel je svoj čebelnjak za katerega je skrbel, ga tudi sam poslikal in se z opazovanjem čebel dokopal do novih spoznanj. Janšev čebelnjak so v letošnjem letu prenovili, osvežili poslikave in ga prekrili s slamnato streho. Nedaleč stran je stala tudi Janševa rojstna hiša, ki pa jo danes lahko vidimo zgolj na fotografiji, ki stoji na informativni tabli ob čebelnjaku.
Na praznovanju je bil čebelnjak odlična kulisa za mlade domačine, ki so se prelevili v igralce in nam na kratko predstavili življenje znamenitega slikarja in čebelarja Antona Janše. Na Medeni tržnici, ki so jo postavili na nekdanjo cesarsko cesto, smo lahko degustirali in kupili domači med in različne medene dobrote, da o medenih piškotih niti ne govorim pa tudi rokodelske predmete na to temo. Tudi politikov ni manjkalo, navsezadnje je to le Svetovni dan čebel. Ne vem kaj so povedali, kajti po nekdanji cesarski poti sem se odpravila v Prešernovo Vrbo.

Anton Janša, od nesojenega slikarja do prvega čebelarja cesarice Marije Terezije

Ob čebelnjaku Antona Janše na Breznici so postavili informativno tablo s fotografijo njegove rojstne hiše iz leta 1906. Ta je stala nedaleč stran. Na žalost hiše danes ni več.

Spominska plošča Antonu Janši, iz rdečega marmorja, je stala na pročelju njegove rojstne hiše. Plošča je delo radovljiškega kamnoseka Janeza Vurnika mlajšega, ki je bil oče slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Spominsko ploščo je naročilo Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko, ob 150-letnici rojstva Antona Janše. /Informativna tabla)

Obnovljen čebelnjak Antona Janše na Breznici. V družini je bilo devet otrok in temu primerno je bilo v hiši vedno hrupno. Da bi temu ubežal, se je Anton Janša zatekel v čebelnjak v katerem je večkrat tudi prespal.

Čudovit cvetlični aranžma pa tudi hrana za čebelice

Anton Janša je bil tudi odličen risar. Svoje panje je sam poslikal. Na Dunaj se je odpravil študirat slikarstvo a obrnilo se je drugače. Postal je čebelar.

Poslikava panjskih končnic se je razširila v 18. stoletju. Motivi so predvsem biblijski, govorijo nam zgodbe iz Svetega pisma

Janševa panjska končnica: Bratje prodajo Jožefa

Janševa panjska končnica: Štirje evangelisti

Janševa panjska končnica: Ženske kuhajo juho iz hlač

Mladi igralci so zaigrali nekaj prizorov iz življenja Antona Janše. Trije bratje so se odpravili na Dunaj študirat slikarstvo oziroma risanje. Obiskovali so tamkajšnji antikvariat in si ogledovali slike. Oba brata sta študij zaključila in na tej šoli tudi poučevala.

Pri obnovi Janševega čebelnjaka so tega prekrili s slamnato streho. Lepo, da imamo v Sloveniji mojstre, ki to obrt odlično obvladajo

Ob prvem praznovanju Svetovnega dneva čebel, so pridne roke gospodinj spekle medene piškote različnih oblik. Čebela je bila glavna zvezda Medene tržnice. Piškoti niso bili samo lepi, temveč tudi zelooo dobri 😊

Obožujem piškote 💜

Medena tržnica na Breznici. Na stojnicah smo lahko občudovali in kupili vse kar je povezano z medom in čebelami, tudi panjske končnice

Čudovit portal iz peračiškega tufa. Pa spustite že kužka v hišo no 😊

Breznica, Janšev rojstni kraj. Tu se je rodil 20. maja 1734. in tu so priredili prvo praznovanje ob Svetovnem dnevu čebel. Na nekdanji cesarski cesti, ki povezuje Breznico in Prešernovo Vrbo, so postavili Medeno tržnico s številnimi stojnicami.

Odprta kapelica z dvokapno strešico in arkadno lopo. Krasijo jo, nekoč, štirje stebrički iz peračiškega tufa, danes samo trije. Oltarna slika prikazuje Krst v Jordanu in je novejšega datuma. Kapelica datira v prvo polovico 19. stoletja. Stoji sredi polja, ob cesti, ki povezuje Breznico in Vrbo.

Idila na Poti kulturne dediščine, narava, konj samotar, čebelnjaki ...

Cvetoči pomladni travnik

Barvitost narave

Foto zgodbe iz Žirovnice:

Pot kulturne dediščine

sreda, 28. februar 2018

Izlet z vlakom v Kranj

Na raziskovanje starih mestnih jeder se lahko odpravimo tudi z vlakom. Brezskrbna panoramska vožnja je tudi cenovno ugodna, kar ni zanemarljivo. Še posebej, če se na potep odpravimo čez vikend ali na praznični dan. Ceno vozovnice lahko znižamo tudi do 50 %.
Tokrat sem se z vlakom peljala iz Ljubljane do Prešernovega mesta. Pol ure vožnje in že smo na železniški postaji Kranj, ki jo krasi dolgo poslopje z izrezljanimi lesenimi detajli. Zgradbo so postavili leta 1870. v okviru Rudolfove železnice. Kasneje so jo dograjevali in nadgrajevali a še vedno ima svoj čar.
Z železniške postaje se lepo vidi staro mestno jedro, ki leži na dvignjeni plošči, na sotočju rek Save in Kokre. Še preden se odpravimo navkreber, se velja na mostu čez reko Savo ustaviti in se ozreti na nekdanji mogočni Majdičev mlin in otok na reki. Od tu pa v staro mestno jedro, po ozkih srednjeveških ulicah, mimo kamnitih portalov iz zelenega peraškega tufa, poslikanimi pročelji zanimivih hiš. Foto sprehod od srednjeveškega obrambnega stolpa iz 16. stoletja, na Pungertu, ki je nekoč služil kot mestni zapor, danes pa je namenjen otrokom in družinam, do kostnice in drugih znamenitostih starega Kranja.

Del zgradbe železniške postaje v Kranju, ki je obrnjena proti peronu. Po Avstro-Ogrskem tipskem načrtu, so jo zgradili leta 1870. Sprva enonadstropna zgradba je leta 1906. nadzidana za nadstropje. Krasijo jo umetelno izrezljani leseni deli.

Železniška postaja Kranj stoji ob vznožju Šmarjetne gore in v bližini starega mestnega jedra.

Majdičev mlin in otok na reki Savi v Kranju

Simpatična, nadstropna, triosna hiška z arkadnim vhodom in frčadami na strehi je bila nekoč kovačija. Današnja hiša je zgrajena v drugi polovici 20. stoletja in je kopija baročne hiše iz 18. stoletja. Nad njo je grad Khislstein v katerem domuje Gorenjski muzej.

Majdičev mlin v Kranju, je prenehal z delovanjem leta 1922. Predelali so ga v elektrarno, ki še danes deluje.

Srednjeveški obrambni stolp Škrlovec iz prve polovice 15. stoletja. V njem je bila orožarna. Danes so v njem bolj prijetne vsebine. 2011. so ga temeljito obnovili in ga namenili kulturi, razstavam in prireditvam.

Freska na hiši s secesijskimi detajli, na Savski cesti v Kranju

Mogočna zgradba s secesijskim okrasjem

Ko misliš, da je kapelica pa ni. Je transformatorska postaja Kranjskih deželnih elektrarn iz začetka 20. stoletja. Stoji na robu starega mestnega jedra, ob Savski cesti.

Pritegnil me je gank in čudoviti leseni portal. Lepo obnovljeno

Leseni portal

Freska na pročelju hiše Sejmišče 1

Zvonik gotske cerkve sv. Roka, Boštjana in Fabijana

Ozke, srednjeveške uličice starega mestnega jedra Kranja

Cerkev sv. Roka in ohranjen obrambni stolp

Gotska, enoladijska cerkev sv. Roka, Boštjana in Fabijana na Pungartu. Imenujejo jo tudi cerkev zaščitnikov proti kugi. Zgradili so jo v 15. stoletju, ko je v mestu zavladala kuga in jo posvetili zavetnikom te smrtonosne bolezn.

Freska sv. Krištofa na fasadi cerkve sv. Roka, Boštjana in Fabijana

Srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja na Pungertu, na koncu skalnate plošče od koder je, z razgledne ploščadi, lep pogled na reko Kokro. Stolp so uporabljali kot mestni zapor, kasneje so v njem uredili celo stanovanja. Življenje v stolpu s pogledom na mesto, ni slabo 😊 Danes je obrambni stolp namenjen otrokom za druženje, zabavo pa tudi poučno zna biti. Ob stolpu je tudi otroško igrišče.

Notranje leseno stopnišče v nekdaj obrambnem, danes pa otroškem stolpu imenovanem Pungert

Srednjeveško obzidje je bilo dolgo približno 870 metrov. Imelo je 8 obrambnih stolpov. Nekaj obzidja je ostalo za vzorec in dva obrambna stolpa, ki so ju lepo obnovili in namenili, enega kulturi (Škrlovec) in drugega otrokom (Pungert)

Pogled na reko Kokro z razgledne ploščadi

Pogled na klif ob reki Kokri

Kamniti gotski portal in dve gotski okni. Vhod v cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka

Če imaš srečo, lahko v starem mestnem jedru Kranja srečaš celo ponija. Takega, bolj elegantnega pa s kitko 💜

Tavčarjeva ulica v Kranju

Kamniti portal župnišča v Kranju, ki je bilo zgrajeno leta 1749.

Kranjsko župnišče je členjeno s pilastri

Hišice na oknu 😊

Stolp Škrlovec ima dve etaži. V zgornji domuje Galerija Janeza Puharja, ki gosti različne fotografske razstave, v spodnji pa prirejajo predstave in koncerte.

Stenska poslikava na vrtu kavarne v Layerjevi hiši nosi naslov Layer Club Special. Tako jo je poimenoval njen avtor David Almajer. Na njej je upodobil pomembne slovenske kulturnike, ki jih je združil v Layerjevi hiši. Med njimi so Jože Plečnik, Ivan Cankar, Ivana Kobilca, Simon Jenko, Fran Milčinski Ježek, Marjana Deržaj, Leon Štukelj ... (gorenjskiglas.si)

Skozi okno stolpa Škrlovec je lep pogled na stanovanjsko hišo z vogalnim stolpičem in na nekdanji Majdičev mlin oziroma kasnejšo elektrarno na reki Savi. Hiša je bila zgrajena konec 19. stoletja. Mojster je bil italijanski stavbenik in arhitekt Josef Fuso

Vrt kavarne v Layerjevi hiši

Nekoč je bila vojašnica. Vogal Tomšičeve in Jenkove ulice

Zanimiva spominska plošča na hiši Jenkova 10.

Tomšičeva ulica v Kranju, kulturna četrt

Mestni mačjak na Tomšičevi ulici v Kranju, nudi dom brezdomnim mucam.

Modno osveščena cev Layerjeve hiše😎

Krice krace so društvo umetnikov, med katerimi so lutkarji, pravljičarji, slikarji, kiparji pa še kaj bi se našlo. Njihov dom je v Kulturni četrti Tomšičeva ulica, kjer ustvarjajo in nastopajo v glavnem za otroke pa tudi za odrasle.

Hiša na Tomšičevi 8 ima enega lepših portalov v starem mestnem jedru. Peraški tuf, reliefno okrasje in častitljiva letnica 1807.

Detajl lesenih vrat

Hiša na Prešernovi 16 je začela nastajati konec 16. stoletja. Pročelje krasita dve baročni freski Brezmadežne in sv. Florjana

Pogled z mostu na začetek poti po kanjonu reke Kokre

Detajl Petrčkove hiše, okenska polica s konzolama v obliki levje glave. Petrčkova hiša stoji na Glavnem trgu, ob župnijski cerkvi sv. Kancijana. Palačo nemške plemiške družine Egkh je leta 1855. kupil Peter Mayr