Luč sredi morja, M. L. Stedman

Življenje svetilničarja na samotnem otoku, ki pa ni tudi osamljeno. Napačna odločitev v nekem trenutku pa spremeni marsikatero življenje. Knjiga, Luč sredi morja, je dobra knjiga.

M. L. Stedman
Luč sredi morja

Naslov izvirnika: The light between oceans
Založba Učila, 2013
370 strani

Zgodba romana, Luč sredi morja, se dogaja na majhnem avstralskem otoku, ki ga je pisateljica poimenovala, Janus Rock. Otok s svetilnikom, mali travnik, ki je hranil nekaj ovac, koz in piščancev pa zaplata rodovitne zemlje, ki je omogočala gojenje zelenjave za stanovalce otoka. Poleg tega pa je otok premogel tudi dve drevesi. Tako si je pisateljica zamislila in izmislila otok, na katerem se dogaja večina zgodbe romana.

Tom Sherbourne, se vrne iz vojne, telesno nepoškodovan, da pa bi pozabil na duševne rane, če je to sploh možno, se prijavi za delo svetilničarja, na majhnem otoku. S kopnim ga povezuje le čoln, ki vsake štiri mesece na otok pripelje naročene potrebščine. Leta 1920. se začne Tomovo življenje na svetilniku. Njegovo delo je prižigati in skrbeti za luč v svetilniku, ki omogoča orientacijo ladjam na morju. Vsak dogodek mora vpisati v dnevnik. Prosti čas si zapolni s popravljanjem stvari v hiši in okoli nje. Samota mu, po vseh doživetih grozodejstvih, dobro dene.

Ko dobi Tom dopust, se odpravi na celino, v mestece Partageuse. Tu spoznava meščane, toda ker se v družbi ne počuti dobro, komaj čaka, da se vrne na svoj otok. Ko pride čas za vrnitev, se Tomu pridruži mlada, energična Isabel. Bila je ljubezen na prvi pogled in Izzy se ne ustraši samotnega življenja na malem otoku, saj ima Toma. Raziskuje otok, skrbi za hišo, živali in vrt. Zdi se, da živita v raju.

A tudi v raju pride čas, ko postane življenje kruto. Izzy nikakor ne uspe donositi živega dojenčka. Svet se ji sesuje. Tako zelo si želi otroka, da se ji v nekem trenutki zazdi, da je bog uslišal njene molitve in prošnje. Nekega dne, zaslišita na otoku jok dojenčka. V zalivu zagledata čoln in zdi se, da jok prihaja prav od tam.

V zapuščenem čolnu leži moški, brez znakov življenja, ob njem pa zelo glasen dojenček. Kaj se je zgodilo, kako se je čoln sploh znašel na samotnem otoku? Nešteto vprašanj se poraja in Tom mora, o dogodku, takoj obvestiti oblasti in vse natančno zapisati v dnevnik, tako kot to počne že leta.

Isabel vzame dojenčico v naročje in njena sreča je nepopisna. Kako dolgo si je želela, kar se je pravkar dogajalo. Toma prosi, naj počaka samo en dan, samo en dan, da okusi srečo, ki si jo je tako dolgo želela. Tom ji ugodi in ta odločitev dramatično spremeni mnoga življenja, ne samo njuna. Dojenčica ostane z njima kar nekaj let, sreča je popolna, skoraj popolna. 

Toma preveč peče vest, še posebno pa od dne, ko sta spoznala, dekličino pravo mamo, ki jo še vedno išče in niti ne sluti kako blizu je njena deklica. Tom se odloči ukrepati ...

Družinski center Mala ulica

Simpatična hiša, nenavadne oblike, je bila zgrajena leta 1910. kot ljudsko, javno kopališče. Ima dvojni vhod in dva kraka, v katerih so bile razporejene kopalnice, ob oknih v obliki bifore pa je bil hodnik. Nad vhodom je atika, ki se zaključi v obliki trikotnika. Zgradbo krasi enonadstropni, šesterokotni stolp.
Januarja 2013. pa se je javno kopališče, vmes je bila tu tudi picerija, spremenilo v pravljično mesto za predšolske otroke. V pritličju je Ljubljana v malem, tobogan, labirint, stanovanje in Mestni trg. Imajo tudi kotiček za dojenčke. Stari dimnik se je spremenil v mestni park, okoli njega pa so speljane stopnice, ki nas vodijo do knjižnice pod oblaki. Super ideja, v družinskem centru Mala ulica, na Prečni ulici 7, je poskrbljeno za otroke pa tudi za njihove starše.

Simpatična hiša, na Prečni ulici 7, je v svoji stoletni zgodovini doživela preobrazbo od javnega mestnega kopališča do picerije pa vse do pravljičnega mestnega igrišča za predšolske otroke, Mala ulica.

Družinski center Mala ulica oziroma otroško igrišče na Prečni 7, so odprli januarja 2013.

Ljubljanska mestna kopel. Otroci se radi igrajo z vodo. V družinskem centru Mala ulica, so uredili prostor za igre z vodo

Načrt nekdanjega javnega kopališča na Mali ulici

Nekoč dimnik, danes stopnišče, ki vodi v knjižnico pod oblake in druge kotičke

Mestni park v nekdanjem dimniku

Knjižnica pod oblaki

Mestna ulica in Ljubljana v malem

Delovni kotiček v Mali ulici

Mestna kavarna v Mali ulici

Kotiček za dojenčke

Ljubljanski grad

Vhod v stanovanje

Mestni trg (levi trakt nekdanjega javnega kopališča) je namenjen prireditvam, predstavam, nastopom, predvsem pa igri predšolskih otrok, tako kot vsi prostori v pravljično urejenem Družinskem centru Mala ulica.

V vhodni veži, krasijo steno ptički

Ljubljanske foto zgodbe: OHS - Galerija River

Ljubljana, Krojaška ulica

Leon in Louise, Alex Capus - En dan, David Nicholls

Dve knjigi, dva romana, dve podobni zgodbi. Obe opisujeta ljubezensko zgodbo, v kateri pa oba para čakata dolgo vrsto let, da končno najdeta svojo skupno srečo. In v obeh zgodbah je ženska tista, ki čaka in čaka ... zgolj naključje :)

Alex Capus
Leon in Louise

302 strani

Švicarski pisatelj Alex Capus, v romanu Leon in Louise, opisuje resnično zgodbo svojega deda in ženske, ki ga je skoraj celo življenje spremljala od blizu in od daleč.

Leon Le Gall je prvič srečal Louise Janvier, ko je imel rosnih sedemnajst let, proti koncu prve svetovne vojne. Nekega dne se s kolesi odpravita na osem urno vožnjo do morja. Tam preživita dva čudovita dneva, ki sta bila temelj za njuno dolgoletno druženje. Ko sta se z izleta vračala proti domu, sta doživela pravo streljanje nemškega topništva. Na žalost sta bila oba hudo ranjena. Po več mesecih okrevanja, sta zapustila bolnišnico. Drug drugega sta iskala in poizvedovala, toda ker nista nič izvedela, sta bila prepričana, da je tisti drugi v streljanju umrl. In tako je minilo deset let ...

V tem času se je Leon poročil, dobil otroke, hodil v službo in pridno skrbel za svojo družino, a na Louise ni nikoli pozabil. Nekega dne pa jo je zagledal na postaji metroja in ker nesreča nikoli ne počiva, jo je tudi tokrat zgrešil. Ni imel miru, dokler je končno ni našel in srečna sta ponovno doživela tisto svojo prvo noč na morju. Louise se ni poročila, dela v banki in živi sama. Leona prosi, naj jo ne išče in ne zalezuje, kar ji tudi obljubi, vendar sama se tega ne drži. Velikokrat se ustavi v parku pred Leonovim stanovanjem in skozi okno opazuje njegovo družino, ki se pridno povečuje.

In tako minevajo leta, mine tudi druga svetovna vojna. Ali bo Louise dočakala svojega Leona, bosta še kdaj skupaj, srečna in vesela, mogoče pa le ...

Cankarjeva založba, 2014

Skupina Mladinska knjiga

Vir fotografije: emka.si

David Nicholls

En dan
One day

574 strani

Zgodba ljubezenskega romana se začne leta 1988, ko sta glavna junaka, Emma in Dexter, stara dvajset let in sta oba pravkar maturirala. Čeprav se prej nista prav veliko družila pa se na večer mature znajdeta v Emini sobi, kjer poleg ostalega modrujeta o svoji prihodnosti. Kaj bosta počela, kaj bi rada počela ... Emma si želi najti službo in nekoč postati pisateljica. Dexter si ne želi poiskati službe, želi si potovati po svetu, vse do Indije in Kitajske. Ko se bo naveličal potovanj pa bo mogoče razmislil o kakšni zaposlitvi :) Dex je edini sin bogatih staršev, zato tako razmišljanje obrodi sadove in potovanja se raztegnejo na več let.

Potovanja, razkošno življenje, lepa dekleta, vse to spremlja Dexa na njegovi življenjski poti. Prične tudi z delom na televiziji, kar še dodatno podkrepi njegovo popularnost. Pa vendar imajo tudi taki ljudje svoje križe in težave. Takrat se Dexter obrne na svojo staro prijateljico, ki mu že vrsto let stoji ob strani in ko jo potrebuje je tu, da mu pomaga celiti rane. Lepo za Dexterja.

Emma ga obožuje in vedno mu je pripravljena pomagati. Ko se Dex poroči in dobi hčerkico, se tudi Emma odloči kreniti po svoji poti, na kateri pa ne zdrži prav dolgo. Na srečo ali na žalost, tudi Dexov zakon ne zdrži prav dolgo.

Emma in Dexter se znova zbližata. Po dvajsetih letih druženja spoznata, da ne moreta drug brez drugega. Jima bo uspelo? Emma je postala uspešna otroška pisateljica, Dex se je rešil alkoholne odvisnosti in želi začeti novo življenje.

Toda Usoda ... včasih bi bilo bolje brez nje.

Po knjigi je bil posnet tudi film, za katerega je scenarij napisal David Nicholls.

Mediatop, Videotop, Maribor, 2011

Vir fotografije: emka.si

Poletno, počitniško branje: Fazanarji, Jussi Adler Olsen

Koseški bajer, dom labodje družine

Živalsko dobra foto zgodba o labodji družini, ki živi na Koseškem bajerju, v ljubljanski občini Šiška.

Labodja družina na Koseškem bajerju

Janezek, a greš še ti hitro v vrsto :)

Mamiii, a se gremo skrivat? Ti mižiš.

Tudi očka je lahko varuška

Ringa, ringa, raja ...

Naša mami je najlepša, ker si kar naprej čisti perje

Tudi naš očka je pravi lepotec

Labodja družina, na Koseškem bajerju, je vajena ljudi in se pusti občudovati. Vendar ne preblizu mladičev, tega labod in labodka ne pustita. Varnostna razdalja je obvezna, kot na banki :)

Labodi se hranijo z rastlinstvom, ki uspeva v bajerju in ob njem. Kruh nikakor ni hrana za labode, race in ostale ptiče.

Na Koseškem bajerju domuje tudi račja družina

Male race, bodo v rasti kmalu dohitele mamo raco.

Živalske foto zgodbe: Živalski vrt Ljubljana