Koštabona, uspavana lepotica

Koštabona je vasica v Šavrinskem gričevju, v zaledju Kopra. Strnjeno staro vaško jedro, s kamnitimi istrskimi hišami je videti kot uspavana lepotica. Ob našem obisku so bile slikovite, ozke ulice prazne. Žive duše nismo srečali, samo prijaznega koker španjela, ki si je želel družbe, in se nas je zelo razveselil. Nismo imeli prav veliko časa, zato sem ga samo malo "prečohala", potem pa smo se odpravili na ogled istrske arhitekture, čudovitih večinoma lepo vzdrževanih kamnitih hiš in kar treh srednjeveških cerkva, ki jih premore mala Koštabona.

Vse tri koštabonske cerkve so bile zgrajene v 15. stoletju, v 18. pa so dobile baročno podobo. Največja stoji na začetku vasi. Cerkev sv. Kozme in Damjana, zavetnikov zdravja, je bila nekoč romarska, danes pa je župnijska cerkev. Legenda pravi, da je na tem prostoru stalo svetišče boginje zdravja Bone. Po njej naj bi vasica tudi dobila ime. Na sredini vasi stoji najmanjša med njimi, cerkev bl. Elia. Zgradba je bila zgrajena leta 1446. kot stanovanjska hiška. Leta 1742. so jo spremenili v svetišče, ki ga krasi leseni baročni oltar in kamniti okras v luneti vhodnega portala iz 18. stoletja. Zadnja v vrsti, stojijo namreč ob isti cesti, je cerkev sv. Andreja. Ohranjen je stari gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Cerkev krasijo trije leseni, baročni oltarji s kipi in slikami iz 18. stoletja.

Po ogledu čudovitih sakralnih spomenikov smo se odpravili še v Krkavče, kjer na žalost nismo videli boškarina Gajarda, smo si pa ogledali vaško cerkev sv. Mihaela, se sprehodili po vasici in se odpravili še na pozno kosilo na turistično kmetijo Mahnič, ki se nahaja v vasici Dragonja v piranskem zaledju.

Najlepša kamnita hiša v Koštaboni, po moji izbiri 😎

Doprsni kip duhovnika, pesnika in pisatelja Alojza Kocjančiča. 25 let je bil župnik v Koštaboni, rodil pa se je v Kubedu 20. maja 1913. 

Gotsko zašiljeno okno z vitrajem. Cerkev sv. Kozme in Damjana v Koštaboni. Svetnika sta zavetnika zdravja.

Cerkev sv. Kozme in Damijana v Koštaboni. Zgrajena je bila okoli leta 1446. iz istrskega kamna. Obdaja jo kamnito obzidje. V 18. stoletju je notranjost dobila baročno opremo. 

Prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in gotska poslikava na sredini oboka, sta ostanek prvotne cerkve iz 15. stoletja. Današnji baročni glavni oltar je lesen. V osrednji niši je kip Marije z detetom. V stranskih nišah sta sv. Kozma in sv. Damijan. 

Stranski baročni oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Oltarno sliko je naslikal Bartolomeo Gianelli (1824-1894) iz Kopra. 

Baročni stranski oltar je posvečen sv. Trojici.

Lesena prižnica s kipom Mojzesa na baldahinu

Četrti baročni stranski oltar je posvečen Svetim mučenkam: sv. Luciji, sv. Katarini, sv. Apoloniji in sv. Agati. 

Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Restavrirani reliefi, na korni ograji, so krasili oltarne menze v cerkvi sv. Andreja. 

Oltarna slika prikazuje Jezusa z učencema na poti v Emavs

Križev pot in slika Zadnja večerja. Slednja je iz 17. stoletja.

Poslikan strop ladje

Stara osnovna šola v Koštaboni

Cerkev sv. Elia stoji v središču starega vaškega jedra Koštabone. V luneti nad glavnim portalom je Bog oče, nad njim pa trije angeli. 

Cerkev sv. Elia v Koštaboni, so zgradili leta 1742. Menda je na tem mestu stala njegova rojstna hiša. Majhna cerkev, nekateri ji pravijo kar kapela, je enoladijska z enim lesenim oltarjem in zvonikom na preslico

Zvonik na preslico cerkve sv. Elia

Glavni in edini, leseni oltar v cerkvi sv. Elia v Koštaboni. Na oltarju so leseni kipi treh diakonov. Na vrhu je sv. Elia s knjigo, ob straneh sta sv. Lovrenc z ražnjem in sv. Štefan s kamnom. Enake atribute oziroma simbole imajo tudi trije angeli nad vhodnim portalom. V središču je Žalostna Mati Božja ali tudi Marija sedem žalosti. 

Istrska arhitektura v Koštaboni

Kamnita hiša s širokim odprtim prehodom na notranje dvorišče in prijazen koker španjel pa radoveden tudi 😊

Cerkev sv. Andreja stoji na koncu Koštabone. Ob njej je tudi vaško pokopališče. Cerkev so postavili leta 1456. Od takratne cerkve je ohranjen gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Današnja podoba je iz leta 1723. ko je po takratni modi dobila baročno opremo. Cerkev je enoladijska in ima tri lesene baročne oltarje

Cerkev sv. Andreja, obzidje s kovanimi vrati in ohranjen gotski prezbiterij prvotne cerkve iz leta 1456.

Glavni baročni oltar v cerkvi sv. Andreja. Leseni oltar ima tri niše. V srednji je Marija z detetom, na levi je sv. Andrej s križem, na desni pa sv. Elia s knjigo v roki. 

Stranski baročni oltar z oltarno sliko, ki predstavlja "Snemanje Kristusa s križa". 

Oltarna slika drugega stranskega oltarja predstavlja "Jezusovo darovanje v templju". Vsi trije oltarji v cerkvi sv. Andreja imajo tudi lesene menze. Nekoč so jih krasili reliefi, ki so danes restavrirani in jih lahko vidimo na korni ograji župnijske cerkve sv. Kozme in Damijana, ki stoji na začetku Koštabone. 

Enoladijska cerkev sv. Andreja. Na koru je viden del zvonika

Dokaj dobro ohranjene freske na zvezdasto rebrastem oboku iz 15. stoletja. Freske v nekdanjem gotskem prezbiteriju prikazujejo angele v molitvi. Danes je v prostoru zakristija.

Nagrobnik ob cerkvi sv. Andreja. Jakob Bukatič, kurat v Koštaboni. Umrl je leta 1835. (Del latinskega napisa na spomeniku)

Koštabona


Povezan enodnevni izlet po Sloveniji:

Osp in grad Strmec - Socerb

Kubed

Vir: voden ogled
zupnija-kostabona.rkc.si
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005

Mojster Zaprtega vrta

Obiskali smo še eno srednjeveško cerkvico v Moravški dolini. V bistvu je srednjeveški samo prezbiterij s kar dobo ohranjenimi freskami iz konca 15. stoletja. Leta 1837. so prezbiterij barokizirali in mu prizidali ladjo v obliki rotunde. Žal so pri tem uničili nekaj gotskih elementov pa tudi nekaj fresk. Večina se jih je pa le ohranila in že dolgih petsto let pripovedujejo svetopisemske zgodbe.

Gre za cerkev sv. Andreja, ki stoji v vasici Dole pri Krašcah in spada pod župnijo Moravče. V njej smo si ogledali srednjeveške freske, ki jih je ustvaril Mojster Zaprtega vrta s svojimi sodelavci.

Velika freska z motivom lova na enorožca v zaprtem vrtu. Ker ime glavnega freskanta ni znano, so ga poimenovali po tem motivu, Mojster Zaprtega vrta. V šilastih zaključkih fresk so naslikani pasijonski prizori. Pred vrati stoji nadangel Gabrijel, z rdečim ogrinjalom, palico in lovskim rogom. Sredi zaprtega vrta sedi Marija s samorogom v naročju. Z leve strani se proti vrtu spušča dete na križu. Poleg glavnih motivov je na freski tudi veliko simbolov. Vse skupaj pa je svetopisemska zgodba o Mariji in njenem čudežnem materinstvu.

Srednjeveška freska z motivom Kristusovega bičanja in sv. Martina, ki deli svoj plašč z beračem. Levo, spodaj je naročnikov grb na katerem sta hrib in lilija. Po tem grbu strokovnjaki sklepajo, da je bila naročnik plemiška družina Lilienberg, ki je imela svoj grad na bližnji Limbarski gori.

Sv. Andrej. 

Sv. Jurij z zmajem

Detajl freske na severni steni prezbiterija: Lov na enorožca v zaprtem vrtu. Vrt je obdan z obzidjem, ki simbolizira Marijino nedotakljivost. 

Srednjeveška freska s prizorom sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja, ki je rešil ladjo pred viharjem.

Baročni glavni oltar s sliko sv. Andreja, ki jo pripisujejo kranjskemu slikarju Leopoldu Layerju. Ob sliki sta kipa sv. Davida in sv. Janeza Krstnika. Glavni oltar je kvalitetna baročna umetnina iz leta 1741.

Baročni stranski oltar z osrednjim kipom sv. Klemena, papeža. Ob njem sta kipa sv. Petra in sv. Pavla. Leseni oltar je delo rezbarja Andreja Rovška iz Gaberja pod Limbarsko goro.

Baročni stranski oltar z osrednjim kipom sv. Frančiška. Ob njem sta kipa sv. Agate in sv. Barbare. Oba stranska oltarja sta delo rezbarja Andreja Rovška iz Gaberja pod Limbarsko goro. Nastala sta leta 1894. 

Obok prezbiterija je poslikan s svetniki in svetnicami, angeli in s cvetličnimi motivi

Križev pot je naslikal slikar Carl Gotzel. 

Baročna prižnica nosi letnico 1741. tako kot glavni oltar.

Cerkev sv. Andreja ima poznogotski, v začetku 16, stoletja s freskami poslikan, prezbiterij in nekaj mlajšo, okroglo baročno ladjo s kupolo. Cerkev krasi prostostoječi, kamniti zvonik

Ob barokizaciji cerkve sv. Andreja, je bilo uničenih nekaj fresk, slavolok, odstranili so rebra z obokov in sklepnike. Na severni steni so dozidali zakristijo. Ko so prebijali steno, da bi vstavili vrata, so uničili pomemben del zapisa, ki bi nam povedal kdo je naročnik in kdaj je freska nastala.


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

4. Moravče

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 

 

Vir: voden ogled
Lev Menaše, Krtina in Dole, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 140, Ljubljana, 1984