Piranska Kuba in druge zanimivosti

Foto zgodba o piranskih zanimivostih in znamenitostih. Foto sprehod, iz Pirana po stopničastih ulicah, v hrib in nazaj v staro mestno jedro. In kdo ali kaj je Kuba :) Nekaj tako lepega pa res ne vidiš vsak dan :)

Trkalo

Zid, v niši, med hišama, krasijo barviti lončki in cvetoče lončnice.

Počivam, to mi vedno dobro dene :) 

Ko se pregrešim s sladkarijami, so naslednji koraki, po tej poti :) 

Piran, cerkev sv. Jurija, srednjeveško obzidje, morje ...

Cvetje ob piranskem pločniku

Cvetoči kaktus

Piran, Rozmanova ulica

Piran, Rozmanova ulica

Se gremo ristanc :) 

Novo, mini otroško igrišče, na Rozmanovi ulici

Piran, Zupančičeva ulica

Detajl vhodnega portala, na Zupančičevi ulici

Gorenjci mu pravijo "firbec" okno. Tudi spodnja stran je ponavadi steklena, da je pogled na dogajanje popoln :) 

Simpatična, piranska hišna številka

Mački so pa res pravi akrobati :) 

Tri mesečna, nemška boksarka Kuba, spi spanje pravičnega, cuker mali

A lahko še malo dremam :)

Grb s stoječim beneškim levom, na pročelju gotske hiše, na Tartinijevem trgu

Čudovita gotsko-beneška trifora, krasi hišo na stičišču Tartinijevega trga in Ulice svobode.

Kamniti relief z beneškim levom in beneško-gotsko okno, oziroma kamniti okenski okvir, novodobno zasteklitev bomo spregledali

Tri nadstropna, gotska hiša, na vogalu Tartinijevega trga in Ulice svobode.

Ne vem, sem se izgubil ali samo čakam



Podobno: 

Sprehajalna pot med Piranom in Fieso

Piran, od leva do latinščine

Burja gor ali pa dol, na morju je vedno lepo in zanimivo. Fotoaparat sem si dobro ovila okoli roke, da mi ga burja ne odpihne (ok, tako hudo pa spet ni) in se odpravila na foto potep po srednjeveškem mestu. Kje v Piranu je beneški lev z zaprto knjigo, kar ni ravno dobro, saj pomeni vojno obdobje? Kakšne rože cvetijo na razgledni terasi, je še kje kakšen kip, ki ga še nisem odkrila :)
V Muzeju Sergej Mašera je na ogled razstava "Pot domov", ki poteka pod taktirko Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in se odvija v več slovenskih mestih. Razstava v Piranu seveda govori o vračanju pomorščakov.

Benečani so vsepovsod po mestu, kjer se je le dalo, vzidali svojega beneškega leva. Kar nekaj se jih je ohranilo do danes. V glavnem so taki, z odprto knjigo v tacah, kar pomeni mir. Na tretjem stolpu, srednjeveškega mestnega obzidja, na Morgoronu pa se je ohranil krilati beneški lev z zaprto knjigo. Ta je pomenil vojni čas in so, na srečo, zelo redki, še v Benetkah ga težko najdeš. Na levi strani pa je sv. Jurij z zmajem

Pogled z razgledne terase na piransko Punto

Niša s kipom Marije z detetom

Tako je videti čudovita piranska občinska palača z zadnje strani

Piranska tržnica, na Zelenjavnem trgu

Skozi srednjeveško obzidje do morja

Tlakovanje v križnem hodniku, minoritskega samostana

Biforo v križnem hodniku, vedno krasijo drugačne rože. Tokrat so to nežno bele ciklame

Kamnite stopnice, s kamnitim držalom za roke, že stoletja vodijo obiskovalce, na ploščad pred cerkvijo. Zob časa jih je že pošteno načel.

Staro trkalo, na lesenih vratih, v obliki levje glave

Znamenita piranska baročna hiša, tokrat s strani Bolniške ulice

Tudi v piranskem muzeju imajo razstavo "Pot domov", saj ta ne poteka samo v Ljubljani, temveč v več krajih po Sloveniji. Muzej Sergej Mašera, se v svoji postavitvi, osredotoča na pot domov, ki so jo opravili mornarji. Med 2. svetovno vojno, se je veliko trgovskih ladij Kraljevine Jugoslavije, znašlo v Ameriki, Veliki Britaniji in Kanadi. Po napadu na Jugoslavijo, so vse ladje v tujini, prešle pod poveljstvo pobegle vlade, v Londonu.
Na fotografiji je eksponat z razstave "Pot domov", to je Resolucija o priključitvi k Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije, ki so jo podpisali člani posadke trgovske ladje Timok.

Volnena kapa "helmet" in šal, ki so ju mornarji nosili na ladjah. Na fotografiji je posadka ladje Timok in pa mornariški nož za rešilne čolne

Delno ohranjena bifora, z novodobnimi okni. Hiša datira v 16. stoletje in je očem skrita, saj se "skriva" za cerkvijo sv. Roka

Balkonček na kamnitih konzolah. 

Betonska preklada nad vrati in kamnoseški okras, mogoče družinski grb

Glavni oltar cerkve sv. Roka z lesenimi kipi, ki so jih ustvarili beneški rezbarji

Poslikan strop, okrašen s štukaturo. Cerkev sv. Roka

Cerkev sv. Roka v Piranu. Simpatična baročna, enoladijska cerkvica je bila zgrajena v začetku 17. stoletju

Latinski napis iz leta 1749, na eni od piranskih hiš, v Tomažičevi ulici

Podobno: V Piranu je lepo

Pot domov

Vir: zupnija-piran.si

Muzej Sergej Mašera, informacije ob eksponatih

Od Bernardina do Židovskega trga

Foto sprehod od Bernardina, mimo zanimivih piranskih portalov, do očem skritega Židovskega trga. Imenujejo ga tudi Židovski kare, daj je sestavljen iz treh atrijev. Trg je nastal v 16. stoletju, ko so tu, kot v nekakšen geto, naselili Žide, ki so prišli iz Španije.
Če je geto, ga je potrebno zavarovati in tako je tudi ta zavarovan z ozkimi prehodi in vrati. Pred nekaj leti so ga temeljito obnovili in našli tudi kamnite ostanke torklje (stiskalnica olja), iz 12. stoletja. Najdba je razstavljena v enem od atrijev.
Trg je tudi danes zavarovan z vrati, ki so čez dan odklenjena in si ga je možno ogledati. Nahaja se v bližini Trga 1. maja.

Lepo obnovljena, pravokotna hiša, na začetku Vilfanove ulice v Bernardinu. Zgrajena je bila v prvi polovici 20. stoletja.

Dvonadstropna, podolgovata hiša s secesijsko okrašenimi balkoni, je bila zgrajena okoli leta 1930. Na tem prostoru je stal hotel, ki je bil v 1. svetovni vojni porušen.

Kamniti, polkrožni, piranski portal, nosi na sklepniku letnico 1834.

Še en kamniti portal, nad njim pa grb z beneškim levom

Pod kamnito okensko polico na konzolah, se skriva grb z beneškim levom.

Beneško-gotska trifora

Kamniti balkon, podprt s konzolami

Uličice, obokani prehodi, stopnišča ... Piran

Bo nevihta?

Ostanki nekdanje piranske cerkve sv. Andreja. na Pusterli (arhiv Piran)

Pri celoviti obnovi Židovskega trga in okoliških hiš, so našli zelo lepo ohranjene kamnite dele torklje oziroma stiskalnice za oljčno olje. Super najdba sega v 12. stoletje. 

Židovski trg je sestavljen iz treh, med seboj povezanih atrijih. Nastal je v začetku 16. stoletja.

Kamniti osmerokotniki, na tleh enega od atrijev Židovskega trga, nakazujejo da je bil tu večji vodnjak za zbiranje deževnice. Delo kiparja Janeza Lenassija v okviru delavnice Forma viva

Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Arhiv Piran
Piran razodel novo skrivnost, Slovenske novice, 7.9.2012 (članek o Židovskem trgu)

Povezano: 

Piran, od Aškerčeve proti mandraču