Mojstrana, vrata v Triglavski narodni park

Mojstrana, gručasta vasica na Gorenjskem, leži ob Triglavski Bistrici in ob vstopu v Triglavski narodni park. Cesta jo ločuje od vasice Dovje, kjer je služboval Jakob Aljaž. Dolga vas se začne s cerkvico sv. Klemena, ki se prvič omenja leta 1689. V njej so trije baročni oltarji iz Vurnikove delavnice v Radovljici. Na koncu vasi je najnovejša pridobitev, Slovenski planinski muzej, ki so ga odprli leta 2010. Mimo muzeja nas pot zapelje v Triglavski narodni park, kjer nas že čaka prva naravna znamenitost, slap Peričnik. Od Koče pri Peričniku do spodnjega slapu je deset minut hoje po označeni, rahlo strmi poti. Trud je poplačan. Padec spodnjega Peričnika je kar 52 metrov in spada med največje slovenske slapove. Peričnik je naravna znamenitost tudi v svetovnem merilu, saj je eden redkih kjer se lahko sprehodimo tudi za njim. Slap pada v istoimenski potok Peričnik, ta pa se izliva v bližnjo Triglavsko Bistrico.
Na sprehodu po Mojstrani lahko občudujemo tudi stare kmečke hiše v alpskem slogu in s poslikavami na pročeljih. Tu se je rodil svetovno znan slovenski čebelar Mihael Ambrožič. Iz Mojstrane in okoliških vasic izhaja kar nekaj olimpijcev. Bili so tako uspešni, da so jim, sredi Mojstrane, uredili spominski Trg olimpijcev.

Edina ohranjena manjša freska se skriva za glavnim oltarjem, Predstavlja grb, neznane družine, z letnico 1640

Cerkev sv. Klemena stoji na začetku Mojstrane. Enoladijska cerkev se prvič omenja leta 1689. Predhodno je na tem mestu stala romanska kapela, ki je danes del prezbiterija. Cerkev ima arkadno vhodno lopo, portal iz peraškega tufa in poslikan zvonik ob prezbiteriju. Cerkev spada v župnijo Dovje.

Vsi trije oltarji v cerkvi sv. Klemena so leseni in narejeni v Vurnikovi delavnici iz Radovljice. Nastali so v 19. stoletju. 

Leseni glavni oltar nosi letnico 1856. Oltar je delo Janeza Vurnika iz Radovljice. V središče je postavljen leseni kip sv. Klemena, ob njem pa stojita kipa sv. Avguština in sv. Gregorja. V atiki je relief Marijinega kronanja

Stranski oltar iz leta 1881. s kipom sv. Valentina. V atiki je sv. Ana, ki uči Marijo brati

Stranski oltar s sv. Andrejem. Ob njem sta apostola sv. Simon in sv. Matija. V atiki je Kristus z nejevernim Tomažem.

Cerkev je tlakovana s ploščami iz peraškega tufa

Križev pot iz okoli leta 1830. Slikar Matej Goričnik. Deseta in enajsta postaja naj bi bili delo Leopolda Layerja.

Zakristijska omara

Krstni kamen

Vhod v cerkev sv. Klemena v Mojstrani

Zvonik krasijo šivani robovi, bordure, romanska bifora in zalomljena piramidna streha, krita s korci

V zvoniku je zvon iz 14. stoletja, ki še vedno odlično deluje

Simbol Slovenije, kozolec. Pogled na Dovje

Znamenje sv. Klemena stoji sredi travnika nedaleč stran od cerkvice sv. Klemena v Mojstrani. V notranjosti stoji baročni, leseni kip sv. Klemena

Baročno slopno znamenje je iz 18. stoletja. Freske, ki ga danes krasijo pa so iz konca 20. stoletja. Freske je ustvaril slikar, ki je živel in delal v Kranju, Vinko Tušek in njegov sin Marko Tušek. V niši je podoba sv. Andreja s križem v obliki črke X

Piramidasta streha znamenja je pokrita s skodlami. V plitvi niši sta upodobljena sv. Ciril in Metod.

Rojstna hiša Mihaela Ambrožiča (1846-1904), na Triglavski cesti v Mojstrani. Mihael Ambrožič je bil svetovno znan čebelar. Ustvaril je podjetje, ki je izvažalo kranjske čebele, vse od matice, naravnih rojev do originalnih panjev, ki so jih imenovali kranjič.

Del domačije čebelarja Ambrožiča v katerem je bilo gospodarsko poslopje in obokan prehod na dvorišče.

Na pročelju Ambrožičeve hiše kraljuje kranjska čebela. Pod njo so številni medaljoni z imeni mest kjer je naš čebelar trgoval in osvajal mednarodne nagrade na področju čebelarstva.

Spominska plošča v obokanem prehodu, ki povezuje stanovanjski del z gospodarskim

Leseni portal gospodarskega dela. Nekoč je bil tu hlev, skedenj in mlin

Veliki ruski terier Mac nima nič s čebelarstvom. Prišel je preverit kaj počnem 😍

Dvoriščna stran domačije gleda proti Triglavski Bistrici.

Nadstropna hiša z izrezljanim lesenim balkonom je iz sredine 19. stoletja

Tipična Zgornje-savska hiša z dvokapno streho na čop, z gankom v podstrešnem delu, pritličje delno leseno, delno zidano. Lepa, zelo lepa. 😍

Šmercova hiša je bila nekoč gostilna. Hišo je zgradil Schmerz iz Bavarske, leta 1778. V drugi polovici 19. stoletja postane lastnik Jurij Šmerc, ki je bil eden prvih gorskih vodnikov na tem koncu

Freska na pročelju, višavska Marija iz leta 1779.

Sv. Florjan

S fresko višarske Marije in sv. Florjana so bile označene gostilne na romarski poti, ki je vodila na Svete Višarje.

Del freske nad vhodnim portalom in letnica 1778, ko je bila zgrajena Šmercova hiša

Mojstrana ob Triglavski Bistrici

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Planica, Planica ...

Kranjska Gora, cerkev Marijinega Vnebovzetja

Kranjska Gora - Borovška vas

Vir: Mojstrana, Tea Lukan Klavžer, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 203, 2003

Register NKD

kranjska-gora.si
mojstrana.com
zupnija-dovje.si

UE Jesenice, Umetnostna topografija Slovenije, ZRC SAZU, Ljubljana 2011

Vrba, srečna, draga vas domača

Vrba na Gorenjskem je ena najstarejših vasic pod Stolom. Gručasto naselje za katero bi verjetno malokdo slišal, če se ne bi v njem rodil slavni slovenski pesnik France Prešeren. In tako zdaj za Vrbo vemo vsi. Glavna znamenitost vasice je Prešernova rojstna hiša, ki so jo odkupili, spremenili v pesnikov muzej in jo leta 1939. odprli za obiskovalce. Zbirko Prešernovih predmetov in predmetov, ki časovno ustrezajo času v katerem je živel, je zbral pisatelj Fran Saleški Finžgar.
V bližini Prešernove rojstne hiše je še ena znamenitost, to je cerkev sv. Marka. Enoladijska cerkev katere zasnova sega v srednji vek, je v glavnem zaklenjena. Tako si lahko ogledamo zunanjost in srednjeveške freske na pročelju, tiste v notranjosti pa kdaj drugič.
Turistični delavci občine Žirovnica so povezali rojstne hiše velikih slovenskih mož in ustvarili, približno deset km dolgo Pot kulturne dediščine. Enkrat na mesec so danes muzejske rojstne hiše, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in Franceta Prešerna, odprte za obiskovalce. Ob tej poti je tudi kar nekaj cerkva in kar jaz pogrešam je, da na ta dan niso odprte tudi te. Mogoče pa se mi želja uresniči 😎

Cerkev sv. Marka stoji na začetku Prešernove Vrbe, če prihajaš vanjo iz Breznice. Enoladijska cerkev se prvič omenja leta 1468. Po nekaj romanskih delov cerkve sklepajo, da zametki Markove cerkve segajo v 13. stoletje. Danes je cerkev kulturna, sakralna dediščina in spomenik državnega pomena.

Odprta lopa je bila, h starejši cerkveni ladji, prizidana v 17. stoletju. Vanjo lahko vstopamo iz treh strani

Iz odprte lope je vhod v cerkev sv. Marka. Na žalost je malokdaj odprta in tako dragocene gotske freske ostajajo skrite pred obiskovalci. 

Tlakovanje odprte lope. Prodniki in peraški tuf.

Vhodni portal cerkve sv. Marka v Vrbi na Gorenjskem. 

Doprsni kip Antona Vovka je ustvaril kipar Evgen Guštin. Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Prešernovi rojstni hiši. Bil je vnuk pesnikove sestre Mine Vovk. Anton Vovk je svoje šolanje začel v bližnji Breznici in na svoji življenjski poti prispel vse do položaja ljubljanskega nadškofa. 

Na freski so upodobljeni štirje svetniki: sv. Jernej, sv. Marko, sv. Sebastjan in sv. Jakob. Začetek 16. stoletja

Večkotna zunanja prižnica, ki so jo postavili v odprto lopo in je ob večjih praznikih služila za mašo na prostem.

V središču medaljona je grb ljubljanskega nadškofa Antona Vovka (1900-1963), v katerem je tudi cerkev sv. Marka

Detajl zvonika 

Tristrani zaključek prezbiterija. Ob njem je na severni strani prislonjen zvonik s šivanim robom

Freska, ki je že skoraj izginila s pročelja cerkve sv. Marka predstavlja sv. Jurija v boju z zmajem. Fresko pripisujejo slikarju Jerneju iz Loke, ki je ustvarjal na prelomu iz 15. v 16. stoletja.

Del freske, ki prikazuje sv. Krištofa, zavetnika popotnikov in romarjev. Njen nastanek naj bi bil okoli leta 1420.

Freska, Križani z Marijo in sv. Janezom, naj bi nastala konec 15. stoletja

Zvonik, iz 17. stoletja, je sprva imel čebulasto streho. V 19. stoletju je dobil današnjo, zašiljeno podobo.

Južno steno cerkve sv. Marka še vedno krasijo srednjeveške freske 

Materina dušica ali timijan

Pogled iz Prešernove Vrbe na Janševo Breznico

Vaška lipa stoji v središču starega vaškega jedra. Okoli nje so razporejeni kamni na katerih so posedali gospodarji domačij se pogovarjali in modrovali. Vsak gospodar je imel svoj kamen. Lipo naj bi zasadili v prvi polovici 17. stoletja, takrat ko so cerkvi sv. Marka dogradili zvonik

Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem. Zasnova hiše sega v 16. stoletje in je ena najstarejših hiš v Vrbi. Podobo kot jo vidimo danes je dobila sredi 19. stoletja. Na pobudo duhovnika in slovenskega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja je hiša od leta 1939. muzej posvečen velikemu pesniku Francetu Prešernu. 

Vaško kamnito napajališče

Letnica 1871. na kamnitem napajališču. 

Pročelje, Prešernove rojstne hiše, ki gleda na dvorišče. Tu je bil nekoč glavni vhod v hišo

Dvoriščni portal z reliefi in tako kot večina Gorenjskih portalov tistega časa, zgrajen iz peraškega tufa.

Okno s kamnitim okvirjem iz tufa in kovano mrežo

Kamniti vodnjak na vrtu Prešernove hiše

Prostor za druženje, predvsem za šolske skupine, ki prihajajo v Vrbo

Vrba na Gorenjskem je gručasto poseljena vasica. Sredi 19. stoletja je bilo v njej 19 hiš, danes jih je nekaj čez 50.

Dve spominski plošči na pročelju Prešernove hiše. V njej se je točno sto let po pesnikovem rojstvu rodil njegov pranečak in kasnejši ljubljanski nadškof Anton Vovk. Pesnikovo spominsko ploščo je leta 1872. postavilo Slovensko pisateljsko društvo. 

Ozko in strmo kamnito stopnišče s kamnito ograjo

France Prešeren je bil tretji otrok v družini in prvi sin. Če ga "uka želja" ne bi speljala v svet, bi bil gospodar na Prešernovi oziroma Ribičevi domačiji. Tako je domačijo prevzela sestra Mina, poročena Vovk in na domačiji se je, sto let kasneje, rodil Anton Vovk, ki je postal ljubljanski nadškof.

Spomenik Francetu Prešernu v Vrbi so postavili leta 2000. ob pesnikovi dvestoletnici rojstva. Obrnjen je tako, da pozdravlja vse tiste, ki prihajajo iz smeri Lesc in Radovljice. Kip je iz leta 1865. Izdelal ga je kipar Franc Ksaver Zajec (1821. Sovodenj - 1888. Ljubljana). Kip je bil dolgo izgubljen, leta 1991. pa so ga našli. Iz mavčnega originala so naredili štiri bronaste odlitke. Eden od njih stoji v Vrbi. 

Krplje. Pripomoček za lažjo hojo po visokem snegu

Mentrga in sklednik, odlično ohranjena dvestoletnika 

Črna kuhinja je z opremo vred ohranjena prav takšna kot je bila nekoč.

Niša v steni oziroma škafnica za odlaganje škafov z vodo. Nad škafnico je svitek, ki so ga uporabljale ženske, ko so nosile na glavi škaf z vodo.

Bohkov kot v glavnem delu hiše

Mlinček z navojem za pritrditev na mizo ali klop

Spalnica in zibelka v kateri je spal tudi Prešernov France. Tako pravijo. Fran Saleški Finžgar ima velike zasluge, da je Prešernov muzej tako dobro opremljen. Veliko je starih stvari, nekaj je novih, narejenih po predlogah iz pesnikovega časa. Finžgar je predmete zbiral po hišah, tudi v svoji, v Doslovčah je našel marsikaj. Tako pregrinjalo na postelji v kamri in tudi skrinja je iz njegove hiše. Pesnikovo zibelko je našel na nekem podstrešju v Žirovnici in poskrbel je, da se je zopet vrnila domov.

Stenska nihalna ura je bila v hiši še pred Prešernovim rojstvom

Lončeno peč so pozidali na novo, ko so začeli hišo spreminjati v muzej. 

Mentrga  je stara vsaj dvesto let.Leseni stol s srčkom je pa res prav srčkan. 

Sklednik, ki visi v veži, nad mentrgo, ima prav tako več kot dvesto let

Lesena, izrezljana posoda, verjetno solnica

Leseni pripomočki, ki so nujni pri pripravi testa za kruh

Lesena vhodna vrata, na vrhu kamnitega stopnišča, so menda še prvotna

Kamnite stopnice, ki vodijo v klet, je zob časa dodobra načel. Polovica Prešernove hiše je bila podkletena. Kamniti, polkrožni portal, ki vodi v klet, je iz 16. stoletja.

Kaj pa je to? Kljuka, ključavnica, zapah, na nekdanjih vhodnih vratih

Gospodarsko poslopje z zidanim spodnjim delom, z gankom in lesenimi stopnicami.

Gospodarsko poslopje. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen

Hiša spada med večja poslopja v mali Vrbi. Zgrajena je bila v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila gostilna. Nadstropna hiša ima poudarjen osrednji del s kovanim balkonom in trikotno, zalomljeno frčado 

Pritlična, zidana kmečka hiša z lesenim gospodarskim delom, pod skupno dvokapno streho


Povezano:

Pot kulturne dediščine Žirovnica

20. maj - Svetovni dan čebel

Vir:
Prešernova Vrba, Kos Janko, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 197, Ljubljana 1999.
Vrba, Helena Menaše, Kulturni in naravni spomeniki slovenija št. 3, Ljubljana, 1965.
visitzirovnica.si
Register nepremične kulturne dediščine