Kamnik in arhitekt Jože Plečnik

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je večkrat obiskal Kamnik in tudi v njem pustil svoj pečat. Tja se je najraje odpravil z vlakom. V letu 2022, ko bi mojster dopolnil 150 let in, ki ga je Slovenija posvetila Plečniku in v Piranu rojenem glasbenem mojstru Tartiniju, smo se tudi mi z vlakom zapeljali v Kamnik na ogled Plečnikovega dela

Zgradba železniške postaje Kamnik - mesto je bila zgrajena leta 1941. Ob Plečniku je sodeloval njegov študent Vinko Glanz. Iz kamna in opeke zgrajena stavba ima arkadno lopo, čelna loka pa posnemata bližnji tunel. Nad tunelom je kamniško pokopališče Žale, kjer najdemo Plečnikov nagrobni spomenik, za družino Gabrovec, v obliki železne špirale z listi in večno lučko na vrhu.

V župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni, je Plečnik izdelal načrt za podstavek kopije slike Brezjanske Marije. Zelo všeč mu je bil umetelno izdelan okvir zanjo, ki je delo kamniškega rezbarja Maksa Berganta. Ob tem naj bi Plečnik navdušeno rekel: "Tu bom pa še jaz svoj piskrček pristavil!" In tako je nastal čudoviti leseni podstavek z angelsko glavo, ki jo obkrožajo listi in grozdi.

Za Glavni trg v Kamniku je imel Plečnik velike načrte. Kar nekaj jih je tudi izdelal, a zelo malo je bilo uresničenega. Spremenil je fasado na hiši Maistrova 2 in njeno pročelje obrnil na Glavni trg. Vodnjak, ki stoji na trgu je želel postaviti pod odprte arkade. 

Večje delo, ki je tudi zadnje dokončano, ki ga je Plečnik še videl, je kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu. Dokončana je bila leta 1954. in res je vredna ogleda. Od kljuke na vratih, do obloženih sten, luči, poslikave z rastlinskimi motivi pa do oltarja s tabernakljem. Prav vsak detajl je po "Plečnikovsko" dodelan in izdelan. 

V organizaciji TIC Kamnik in tamkajšnjega turističnega društva smo videli nekaj Plečnika, ki ga ne vidiš prav pogosto. Družina Stele, znani kamniški svečarji, s svečarstvom se ukvarja že deseta generacija, začeli pa so že davnega leta 1701, nam je prijazno pokazala Plečnikovo pohištvo, ki krasi njihovo dnevno sobo: miza, stoli, lestenec in stojalo za svečo pa tudi originalne predloge za okrasitev sveč. Družina po njih še vedno krasi sveče in jih v svoji trgovini tudi prodaja pod blagovno znamko Plečnikova sveča. Prvo svečo pod mentorstvom arhitekta Plečnika so v svečarstvu Stele izdelali leta 1951. Namenjena je bila pisatelju Franu S. Finžgarju za njegov 80-ti rojstni dan. Ob enem so nam pokazali tudi več sto let staro hišo v kateri še vedno bivajo. V njej je tudi manjši muzej, delavnica iz začetka 18. stoletja s prikazom izdelovanja sveč. Hvala za to zanimivo predstavitev.

Na koncu smo si ogledali še most čez Nevljico, ki je bil dokončan leta 1955. Zamisel je bila Plečnikova, načrte pa je izdelal njegov študent in asistent, arhitekt Anton Bitenc. Most krasijo štirje svetilniki z antičnimi vazami, ki so vidni že na daleč.

Enkraten izlet z vlakom, in to tistim "ta-novim", v Kamnik na ogled Plečnikovih del in del njegovih nekdanjih študentov, ki so mu dokaj zvesto sledili. V foto zgodbi je tudi nekaj fotografij, ki nimajo veze z arhitektom, sem pa prepričana, da so bili tudi njemu všeč arhitekturni motivi iz Kamnika, saj se je v to mesto zelo rad vračal.

Zgradba železniške postaje Kamnik - mesto je bila zgrajena leta 1941. Pri načrtovanju je s Plečnikom sodeloval njegov študent, arhitekt Vinko Glanz.

Arkadna lopa železniške postaje Kamnik - mesto

Pokopališče Žale v Kamniku, baročna cerkev Marijine in Jožefove zaroke in mogočna, zaščitena lipa.

Po Plečnikovih načrtih izdelan spomenik na kamniških Žalah. Kovinska spirala z listi in večno lučko na vrhu. 

Kalvarija na kamniških Žalah

Pogled na frančiškanski samostan in baročno cerkev sv. Jakoba. Ob njej je Plečnikova kapela Božjega groba. V daljavi je uršulinski samostan v Mekinjah.

Srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja je lahko tudi stanovanjska hiša 😎

Baročna župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja s prostostoječim zvonikom, na Šutni. Sedanja cerkev je iz leta 1734. 

Jaslice ob župnijski cerkvi v Kamniku

Plečnikov podstavek za okvir kopije slike Brezjanske Marije, ki ga je zelo navdušil.

Baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja s čudovitimi baročnimi oltarji in poslikavami velikih mojstrov baročnega slikarstva kot sta Franc Jelovšek in Valentin Metzinger

Obok prezbiterija v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja, je v zanj prepoznavnih zemeljskih tonih poslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek.

Glavni baročni oltar z Marijinim kipom 

Delček velikih jaslic v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja v Kamniku

Med najstarejše orgle na Slovenskem štejejo tudi kamniške orgle iz leta 1680.

Umetelno kovana vrata nosijo letnico 1909. Nekoč je bila za njimi krstilnica, ki jo je opremil arhitekt Jože Plečnik. Ampak poudarek je na žalost, na nekoč.

Strnjen niz nadstropnih hiš na kamniški Šutni

Rojstna hiša slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča (21. februar 1877. Kamnik - 11. januar 1943. Ljubljana)

Stari grad nad Kamnikom z nedokončano razgledno ploščadjo in Mali grad

Kamnik, Glavni trg 4. Poznogotski glavni portal meščanske hiše, ki ima srednjeveško zasnovo iz preloma iz 15. v 16. stoletje. 

Za Glavni trg v Kamniku je imel arhitekt Jože Plečnik velike načrte. Ostalo je zgolj pri preoblikovanju fasade na hiši Maistrova 2, dograditev arkadne lope in vodnjak.

Prepoznavna fasada arhitekta Jožeta Plečnika, na Maistrovi ulici 2

Detajl Plečnikove fasade s kovanim okrasjem

Dvostranski Plečnikov vodnjak na Glavnem trgu. 

Plečnikovo preoblikovanje fasade in pročelja hiše na Maistrovi 2 in Glavnem trgu, leta 1954. Hiša je okrašena v sgraffito tehniki. Dela je nadzoroval arhitekt Anton Bitenc

Cerkev sv. Jakoba in frančiškanski samostan v Kamniku. Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1423. Današnja cerkev je v baročnem slogu. Leta 1493. so h cerkvi dozidali frančiškanski samostan.

Plečnikov golob miru na kljuki. Vhod v kapelo Božjega groba

Kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu je zadnje dokončano delo arhitekta Jožeta Plečnika. Strop krasi bordura z vinsko trto, ki je Kristusov simbol. Tabernakelj predstavlja skalni grob Kristusa. Na steni so simboli mučenja: žeblji, krona in bič.

Plečnikovo razpelo s Križanim v kapeli Božjega groba. 

Plečnikov kropilnik v kapeli Božjega groba

Plečnikova dnevna soba za prijatelja svečarja Janka Steleta. Po Plečnikovih načrtih je čudovito pohištvo izdelal mizar Franc Koncilja iz bližnjih Mekinj, sredi 20. stoletja.

Plečnikovo stojalo za sveče in detajl stola. 

Plečnikov lestenec iz orehovine je izdelal mizar Franc Koncilja. 

Ohranjene originalne predloge za okrasitev sveč. Po Plečnikovih predlogah v svečarstvu Stele še danes krasijo sveče.

Sveče okrašene po Plečnikovih predlogah in idejah. Okraski za levo svečo so narejeni v lesenih kalupih, ki so jih uporabljali za izdelavo Škofjeloških kruhkov. Plečnik je predlagal, da v kalupe vlijejo vosek in oblikovanega prilepijo na svečo.  

Darilno pakiranje Plečnikove sveče na Gornjem trgu 16 v Kamniku. 

Hiša svečarjev Stele, na Glavnem trgu 16, sodi med najstarejše v starem mestnem jedru Kamnika.

Še vedno delujoča črna kuhinja iz konca 14. stoletja.

Svečarska delavnica Stele iz 18. stoletja

Trgovino sveč na Glavnem trgu 16 krasi dvesto let star leseni strop in čudovita lončena peč.

Nadstropna hiša z vrtom in ograjo je iz sredine 19. stoletja

Vzidan kip na pročelju hiše na Tomšičevi ulici

Most čez Nevljico v Mekinjah pri Kamniku. Zgradili so ga leta 1955. Po ideji arhitekta Jožeta Plečnika je načrte izdelal njegov študent, arhitekt Anton Bitenc. Most krasijo štirje svetilniki z antičnimi vazami. 

Detajl mostu čez Nevljico. Svetilnik z antičnimi vazami na vrhu

Detajl mostu čez Nevljico. Železni stebriček na betonski ograji

Vir: 

- voden ogled kapele Božjega groba in hiše svečarstva Stele

- zloženka Lectarjeva hiša

- kamra.si

- Register NKD

- Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, Maja Avguštin in Saša Lavrinc, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 212, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, 2010

Marijino svetišče na Sladki Gori

Župnijska cerkev Matere Božje oziroma Marijino svetišče na Sladki Gori, kot jo vidimo danes, je nastajala med leti 1743. do 1754. ko je bila posvečena. Sladkogorski župnik Janez Mikec je donacije, ki so se nabrale, uporabil za gradnjo nove cerkve, ki so jo ustvarili takratni "zvezdniki" sakralne umetnosti. Arhitekt je bil, v Mariboru rojeni, Jožef Hoffer. Baročni slikar Franc Jelovšek je cerkev obogatil s freskami v zemeljskih barvah, na katerih so prizori iz življenja Matere Božje. Tu so še kiparji in rezbarji, Ferdinand Gallo, Janez Jurij Mersi in Jožef Straub ki so izdelali čudovite lesene oltarje in kipe. Slednji je ustvaril tudi kamnite kipe, ki krasijo pročelje cerkve. Vsa lesena baročna oprema cerkve je nastala sredi 18. stoletja. 

Čudovit primer sakralne umetnosti in arhitekture, ki jo je treba obvezno videti. 😎

Milostni kip Sladkogorske Matere Božje v tronu glavnega oltarja. Za kipom je okno z vitrajem.

Glavni, baročni oltar z nišo v obliki srca, v kateri stoji kipec Sladkogorske Matere Božje. Pod njo je sv. Marjeta, nekdanja patrona stare cerkve na Sladki Gori. Kdo je mojster, ki je izdelal veliki oltar, ni znano. Nastal je okoli leta 1750. 

Freske v kupoli prezbiterija, ki nam govorijo zgodbo o Marijinem življenju, je naslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. 

Pogled iz ladje proti prezbiteriju

Orgle so izdelali v celjski orgelski delavnici Janeček. Janez Frančišek Janeček se je rodil na Češkem. Leta 1721. se je poročil z Marijo Sartori, hčerko bogatega celjskega trgovca. V Celju je odprl svojo delavnico in z orglami opremil marsikatero baročno cerkev na Slovenskem, kot so Crngrob, Olimje, Stična ... (celjskozasavski.si)

Franc Jelovšek, razkošna freska na ladijski kupoli, ki me spomni na podobno v Grobljah. Freske prikazujejo poveličanje Marije, njeno življenje, trpljenje, stanovitnost in čudodelnost. Zgodba Marijinega življenja se nadaljuje tudi na kupoli prezbiterija.  

Sladkogorska Mati Božja

Eden od štirih večjih prizorov v kupoli ladje je "Poklon štirih kontinentov", kolikor so jih takrat poznali. Moški liki  predstavljajo Evropo Afriko, Azijo in Ameriko.

Sporočilo Jelovškovih fresk v Marijinem sladkogorskem svetišču je: Živeti moramo krepostno kot Marija.

Marija, sv. Trojica in svetniki. Sliko je naslikal slovenski baročni slikar Anton Cebej (25. maj 1722. Ajdovščina - umrl okoli leta 1774. kraj kjer je umrl ni znan)

Stranski baročni oltar sv. Andreja. Ustvaril ga je celjski kipar Ferdinand Gallo (1709-1788) okoli leta 1750. Kipa ob straneh predstavljata sv. Petra in sv. Pavla. V niši na vrhu je sv. Janez Nepomuk.

Levi stranski oltar. V osrednji niši sv. Jedrt, ob njej sv. Apolonija in sv. Lucija. V niši na vrhu oltarja je sv. Helena obdana z angeli. Kipar Ferdinand Gallo. 

Baročna prižnica je nastala v delavnici Mersi in Jožefa Strauba, sredi 18. stoletja. Razkošna, rokokojsko okrašena prižnica ima štiri sedeče kipe, ki predstavljajo: Vero, Upanje, Ljubezen in Trdnost. Na strehi baldahina stoji Marija z Detetom, obdana z angeli.

Križev pot

Marijino romarsko svetišče na Sladki Gori so sredi 18. stoletja ustvarili umetnostni velikani tistega časa: arhitekt Jožef Hoffer, slovenski baročni slikar Franc Jelovšek in kiparji Jožef Straub, Ferdinand Gallo in Janez Jurij Mersi. 

Baročno cerkev Matere Božje na Sladki Gori so zgradili med leti 1744. do 1754, po načrtih, v Mariboru rojenega, arhitekta Jožefa Hofferja (1700-1764)

Kipe, ki krasijo pročelje cerkve na Sladki Gori, pripisujejo nemškemu kiparju, ki je živel in delal v  Mariboru, Jožefu Straubu (1712-1756). Na vrhu kraljuje kip Matere Božje z Detetom. V niši je kip sv. Marjete patrone starejše cerkve, ob njej še sv. Jernej in sv. Florjan. Kipi so nastali okoli leta 1755.

Dvonadstropno župnišče s štirikapno streho so gradili med leti 1744. do 1754. 

Nadstropna hiša je bila zgrajena leta 1794. V njej je bila kaplanija, ob njej pa gospodarsko poslopje v obliki črke L.

Pritlično gospodarsko poslopje v obliki črke L je iz leta 1802. 

Tudi lesena hiška z dvokapno streho na čop, je del lepo obnovljenega župnijskega kompleksa.

Park z razpelom pod cerkvijo Matere Božje na Sladki Gori

Vinogradi na Sladki Gori

Bogato členjena nadstropna in dvoosna vogalna hiša je iz druge polovice 19. stoletja. V pritličju je bila nekoč trgovina. Nekdaj lepotica, danes prepuščena zobu časa.

Na hiši je spominska plošča posvečena padlim v drugi svetovni vojni


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto 

Slovenske Konjice

Vir:
voden ogled
Sergej Vrišer, Sladka Gora, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 21, Ljubljana, 1979
Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014
Register NKD