13. Solinarski praznik

Foto zgodba o 13. Solinarskem prazniku v Piranu, kjer se je ob lepem sončnem vremenu, dva dni dogajalo na polno. Rdeča nit praznovanja je bila sol, od katere so včasih zelo dobro živeli. Cela družina se je ob tem času preselila v najeto solinarsko hiško in tam, celo poletje, pridno nabirala sol.

Solinarska povorka na Punti

Med solinarji tudi župan Pirana dr. Peter Bossman

Na solinarskem prazniku je sodelovala tudi italijanska skupnost, ki je predstavljala Tartinijevo družino

Vrvež na Tartinijevem trgu, stojnice, gledališke in glasbene predstave ...

V času solinarskega praznika, so meščani Pirana, mesto okrasili z bršljanom in šopki zelenja.

Več tednov pred solinarskim praznikom, so pridne roke meščank in meščanov zvijale bršljanove liste iz katerih so nastali dolgi, okrasni venci

Barve Pirana

Solinarski voz s soljo. solinarski klobuki in umetniške slike Pirana

Tudi otroke je zanimalo, kako se pravilno pobira sol

Pozdravni nagovor župana Pirana, ob otvoritvi 13. Solinarskega praznika

Družina Tartini. Skupina La Famea dei salineri"

Glasbeniki se pripravljajo

Prvi trgovec s soljo, Martin Krpan. Gledališka predstava za otroke

Martin Krpan in cesar.  Minister Gregor pa nič

Taperini, leseno obuvalo solinarjev

Odhod solinarske družine v soline. 

Povezano: Sečoveljske soline

Gimnazija Antona Aškerca, Ljubljana

Znamenite ljubljanske palače: Cesarsko-kraljeva državna obrtna šola oziroma Aškerčeva gimnazija in srednja šola v Ljubljani.

V začetku letošnjega leta smo si v organizaciji Muzeja za arhitekturo (grad Fužine) in v okviru razstave Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, ogledali znano ljubljansko zgradbo, na Aškerčevi 1. Zgradili so jo leta 1911. kot triletno srednjo šolo, v kateri se je poučevalo v slovenskem jeziku. Bila je prva tovrstna šola na Slovenskem. Šola meri kar 14.500 m2.
Na fasadi šole so razporejeni angeli, ki prikazujejo kaj vse se je na tej šoli poučevalo: lesarstvo, mizarstvo, kiparstvo, kovinarstvo, stavbarstvo, oddelek za vrtnarstvo, šivanje in krojenje in še marsikaj.

Stavba nekdanje Cesarsko-kraljeve državno obrtne šole, je bila postavljena leta 1911. Bila je prva triletna srednja šola na Slovenskem, v kateri je potekal pouk v slovenskem jeziku.

Na stavbi se prepletajo različni slogi, od historizma do renesanse in secesije

Venec na vhodnih vratih. Motiv se večkrat ponovi tudi na fasadi.

Angel in grb Dežele Kranjske

Angel in ljubljanski grb

V preddverju gimnazije, medaljon ljubljanskega župana, ki ima največ zaslug za postavitev šole.

Kamnito stopnišče in ograja z biforo

Stavba nekdanje Cesarsko kraljeve državne obrtne šole, je zgrajena v obliki črk FI, ki sta latinski začetnici cesarja Franca Jožefa I (Franciscum Iosephinum)

Secesijska tla so ohranjena še danes. Motiv rože, gorenjski nagelj

Notranje dvorišče Aškerčeve gimnazije, je nekoč krasil čudovit vrt, ki so ga urejale dijakinje oddelka za vrtnarstvo. Slika visi v eni od pisarn. 

Čudovite zelene fotelje in klubsko mizico, so izdelali dijaki v delavnici takratne Cesarske obrtne  šole

Konferenčna miza in stoli so prav tako delo dijakov. Še danes je pohištvo odlično ohranjeno in krasi ravnateljevo pisarno

Idejo za luč so verjetno dobili pri Plečniku. Prav taka krasi Plečnikovo cerkev, sv. Mihaela, na Barju

Angela se naslanjata na nekdanji ljubljanski mestni grb. detajl na fasadi

Rumena, kvadratna stavba na dvorišču Aškerčeve gimnazije, predstavlja črtico v črki F. V njej je knjižnica in telovadnica

Dolga stavba v kateri so šolske delavnice, predstavlja črko I

Znamenite ljubljanske hiše in palače: SNG Opera in balet

68. Neptunov krst v Piranu

Prireditve v Piranu. V soboto, 6. septembra 2014. se je v Piranu odvijal 68. Neptunov krst. Prvič so ga uprizorili že leta 1947. kot spontan dogodek dijakov srednje pomorske šole. Od takrat do danes pa se je razvil v zanimivo turistično prireditev.
Dijaki, ki v povorki hodijo po Piranu, imajo različne vloge. Največ je prvošolcev, ki oblečeni v vreče, predstavljajo sužnje in v povorki nosijo debelo ladijsko vrv. Dijaki višjih letnikov pa so gusarji, vojaki s helebardami, godbeniki ... Na čelu povorke pa v nosilnici prenašajo njegovo veličanstvo boga Neptuna.
Zanimiva in zabavna prireditev se konča na pomolu pred hotelom Piran, ko dva gusarja, drug za drugim vržeta v morje vse sužnje. Tako sužnje krstijo in ti postanejo polnopravni dijaki pomorske šole.

Piran, v naročju srednjeveškega obzidja

68. Neptunov krst, piranski ribiški pomol

Dijaki prvega letnika pomorske šole, oblečeni v vreče, ponazarjajo sužnje, ki čakajo na prihod boga Neptuna.

Povorka Neptunovega krsta se odpravi po piranskih ulicah in trgih. Tartinijev trg in hotel Tartini.

Nemški boksar je, na Tartinijevem trgu, zelo pozorno in z velikim zanimanjem spremljal 68. Neptunov krst

Ko se bog Neptun in slavni skladatelj Tartini srečata iz oči v oči.

Prvošolci oziroma sužnji z debelo ladijsko vrvjo pred piransko občinsko palačo.

Madžarska vižla, pred gledališčem Tartini, pozorno posluša Neptunov govor.

Vojak s helebardo

Župan občine Piran, gospod Peter Bossman, si je po pozdravnem govoru moral nadeti gusarsko čepico.

Neptunov govor, po katerem mu novinci prisežejo zvestobo, zato jih sprejme pod zaščito, v svojem širnem morskem kraljestvu.

Po Neptunovem govoru in ob sončnem zahodu pa sledi še krst, ko dva gusarja, novince enega za drugim vržeta v morje.