Iz Solkana v Goriška Brda

Izlet v Goriška Brda, smo začeli pri znamenitem Solkanskem mostu. Kamniti most, čez reko Sočo, je svetovna znamenitost, saj ima največji kamniti lok na svetu. Po uspešnem fotografiranju mostu, smo se začeli vzpenjati proti Goriškim Brdom. Z Osimskim sporazumom, je takratna Jugoslavija, dobila dovoljenje, da del ceste v Goriška Brda, spelje po italijanski strani in tako skrajša pot do Brd. Malo manj kot dva kilometra ceste, ki teče po italijanski strani, je še danes omejeno z ograjo na obeh straneh, kljub Schengenski meji.
Kakorkoli že, mi smo prispeli do prve vasice v Brdih. To je Kojsko. Pot, polna češenj, lepo negovanih vinogradov, vinskih kleti, obnovljenih dvorcev, briške kulinarike, starih vaških jeder, znamenitosti in zanimivosti, ki jih tu ne manjka, nas je vodila tudi v Šmartno, v Biljano, ki jo oblegajo ljubitelji nadaljevanke "Ena žlahtna štorija". Ustavili smo se tudi ob mogočnem gradu Dobrovo pa tudi v tamkajšnji vinski kleti. Poslikali smo tudi romantični "Gredič", v Ceglem in super izlet zaključili v vasici Gonjače, kjer imajo razgledni stolp, tamkajšnja gostilna pa "gostilničarja", nad katerim je bila večina zelo navdušena.
Na poti domov, smo se vsi strinjali: "Ma kakšna Toskana, Goriška Brda so tisto pravo."

Solkanski most, čez reko Sočo, je kamniti most z najdaljšim lokom na svetu. Meri kar 85 metrov. Most so gradili dve leti in ga decembra 1905. tudi dokončali. Celoten kamniti most meri 220 metrov. Za glavni lok so porabili 4.533, natančno obdelanih kamnom, ki so jih dobili v kamnolomu pri Nabrežini. V obeh vojnah je bil most poškodovan, na srečo pa so ga vedno kvalitetno obnovili. (novagorica-turizem.com)

Pogled z novega solkanskega, cestnega mostu, na reko Sočo in na Solkan

Solkan je zelo staro naselje, ki se drži najmlajšega slovenskega mesta

Nad reko Sočo in Solkanskim mostom, se dviga Sveta Gora z zelo starim romarskim središčem

Strnjen niz hiš v starem delu Solkana

Pogled na Solkan in Novo Gorico

Vasica Kojsko, v Goriških Brdih

Šmartno, najbolj prepoznavna vas, v Goriških Brdih

Briška hiša v Šmartnem

Šmartno, obzidana vasica z ohranjenimi obrambnimi stolpi, je bila temeljito obnovljena in je danes prava paša za oči

Goriška Brda

Šmartno, Goriška Brda

Biljana, vasica v Goriških Brdih, ki je postala slavna. Vinograd, zvonik župnijske cerkve sv. Mihaela pa še "Ena žlahtna štorija"

Kamorkoli pogledaš, vinograd. Jaz pa sem mislila, da v Goriških Brdih, rastejo v glavnem češnje :) 

Tudi češnje so. Brda se pripravljajo na velik dogodek, Praznik češenj

Čudovita vila z okroglim obrambnim stolpom, v vasi Ceglo. Od nekdaj so jo imenovali Gredič in tako se imenuje tudi danes, ko je v njej manjši hotel in restavracija. 

Pravi grad pa imajo v Dobrovem. Štirje obrambni stolpi, s strelnimi linami, z obzidjem, kjer je na vogalu kapelica z zvonikom na preslico. Pred gradom Dobrovo je kip slovenskega pesnika, Alojza Gradnika, ki se je rodil v bližnji Medani.

Vinska klet v Goriških Brdih je bila ustanovljena leta 1957. in je vse do danes v 100% lasti briških vinogradnikov. Klet Brda - Družinski vinogradi. Ime je popolno, saj vinska klet združuje kar 400 družinskih vinogradov, ki jih družine ročno obdelujejo (klet-brda.si)

Rebula je doma v Goriških Brdih

Leonberžan Medo, v svoji gostilni, v Gonjačah :) 

Spomenik padlim v drugi svetovni vojni, je delo kiparja Janeza Boljke

Razgledni stolp v Gonjačah. 144 stopnic in že imaš pogled na Goriška Brda iz ptičje perspektive. Ne, ni poševni stolp :)

Pogled na Goriška Brda, skozi briške češnje :)

Goriška Brda


Povezano - enodnevni izlet v Goriška Brda:

Goriška Brda, Kojsko

Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo

Cistercijanski samostan in Galerija Božidarja Jakca, v Kostanjevici na Krki

Nedaleč stran, od mesta na otoku, stoji danes mogočni kompleks nekdanjega cistercijanskega samostana, Kostanjevica na Krki. Postaviti ga je dal koroški vojvoda, Bernard Spanheimski, na začetku 13. stoletja. Sprva je bil to manjši, štiriosni samostan, z notranjim dvoriščem, ki je zrasel ob samostanski cerkvi. Do leta 1786. ko ga je cesar Jožef II. razpustil, se je stavbno, samostan precej razbohotil. Vsak opat je prizidal kakšno novo krilo v samostanu pa tudi na spominsko ploščo, da je to storil, ni pozabil. Danes, ko je ta mogočni samostan, skoraj v celoti, obnovljen, lahko naštejemo kar 234 obokov, na arkadnih hodnikih.
Leta 1974. so v obnovljenih prostorih odprli Galerijo Božidar Jakac. Danes si lahko tu ogledamo številne kiparske in slikarske stalne zbirke pa tudi precej občasnih.

Veličasten vhod na samostansko dvorišče, s kopijo freske nad kamnitim portalom in dvema stolpoma s strelskimi linami. Vhod je dobil svojo baročno podobo, po letu 1736. 

Samostan v Kostanjevici na Krki, je dal postaviti Bernard II. Španheimski, koroški vojvoda. Najstarejši del samostana je samostanska cerkev in štiriosna stavba samostana. Prvi menihi so prišli v samostan leta 1226.

Glavni vhod na samostansko dvorišče in pogled na lesene skulpture Forma vive, ki krasijo okolico samostana

Cesar Jožef II. je razpustil cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, z dekretom, ki nosi datum, 11. november 1786.

Okno, na najstarejšem delu kompleksa cistercijanskega samostana

Rekonstrukcija najstarejšega dela samostana Kostanjevica na Krki

Samostansko arkadno dvorišče z vodnjakom

Od ustanovitve, v 13. stoletju pa do razpustitve samostana, konec 18. stoletja, se je samostan pošteno razširil, čeprav v vsej njegovi zgodovini, tu ni bivalo veliko menihov. Zanimivo je, da jim je cesar Jožef II. ponudil nadaljnje delovanje samostana, če v njem ustanovijo šolo. Menihi so odgovorili, da za šolo nimajo dovolj prostora :) Arkadni hodniki in arkadno dvorišče, obsegajo kar 234 obokov

Kip, Mati z otrokom, je delo v Kostanjevici na Krki, rojenega slikarja, Jožeta Gorjupa.

Slikar Tone Kralj, avtoportret z ženo, Maro Kralj, iz leta 1932. 

Na arkadnem hodniku samostana, stoji doprsni kip znamenitega slovenskega slikarja Božidarja Jakca, delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1979.

Pogled na najstarejši del, nekoč cistercijanskega samostana, ki so ga zgradili v 13. stoletju.

Grb dveh izmed opatov cistercijanskega samostana, v Kostanjevici na Krki.

Medaljon, ki ga je leta 1974, za kostanjeviško galerijo izdelal slikar Božidar Jakac

Konzolni pomol, z okrasjem v opečnati barvi, na zunanji strani samostana

Ostanki odprtin, v pritličnih prostorih samostana, ki so jih uporabljali kot shrambe.

Samostanski trakt, v katerem je bilo gospodarsko poslopje, so zgradili v sredini 18. stoletja.

Tudi trakt, v katerem je bila samostanska vinska klet, so zgradili sredi 18. stoletja. Pravokotna "zadeva", ki se zaključi z barvitim krogom pa je dizajnerska luč in je novejšega datuma

V nekdanji samostanski vinski kleti, je danes Cvičkova klet, v kateri prirejajo različne degustacije, predvsem sira in dolenjskega vina, cvička

Leta 1929. je bila ustanovljena, Vinarska zadruga Kostanjevica, centrala cvička. Tu je bila največja vinska klet na Dolenjskem. Danes so ti mogočni vinski sodi prazni in služijo bolj za dekoracijo kleti :)

Detajl vrat, ki vodijo v vinsko klet

Na začetku lipovega drevoreda, ki vodi do glavnega vhoda, na samostansko dvorišče, stoji nekdanji mlin. Danes je v njem muzejska trgovina.


Povezano: Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Samostanska cerkev in Forma viva v Kostanjevici na Krki

Vir: Voden ogled samostana
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015