Foto zgodbe: Rezultati iskanja za štanjel

Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo štanjel. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave

sobota, 10. junij 2017

Komen, središče Komenskega Krasa

Komen je kraška vasica pa tudi kulturno in upravno središče istoimenske občine. V starem vaškem jedru dominira župnijska, baročna cerkev sv. Jurija, ki stoji na manjši vzpetini. Enoladijska cerkev ima glavni oltar in štiri stranske oltarje. Prezbiterij je bogato poslikan s freskami, ki jih je ustvaril goriški slikar Clemente Del Nori, leta 1901. Vse freske so lepo obnovili. Ob cerkvi stoji nekoliko starejši zvonik oglejskega tipa.
Na manjšem trgu stoji spomenik NOB v obliki obeliska, ki je ograjen s kamnitimi stebrički. Nasproti spomenika je enonadstropna, podolgovata zgradba z razgibanim pročeljem, stopnišči in arkadami. Tu domuje Kulturni dom s knjižnico.
Velja omeniti tudi vilo Storici, ki so jo zgradili leta 1934, po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V pritličju je bila zdravniška ordinacija, v nadstropju pa stanovanje. Vilo obkroža velik park. Danes je v njej zdravstveni dom.

Samostoječi zvonik, oglejskega tipa, cerkve sv. Jurija v Komnu, je iz leta 1733

Baročna cerkev sv. Jurija v Komnu, je bila zgrajena leta 1768. Na tem prostoru je stala manjša, gotska cerkev.

Modernistična vila Storici, ki stoji v središču Komna, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, v letu 1934. Zgrajena je bila za zdravnika. V pritličju je bila ordinacija, v nadstropju pa stanovanje. Tudi danes je vila povezana z zdravstvom. V njej domuje zdravstveni dom.

Okno s kamnitim okvirjem, vila Storici

Vila Storici stoji sredi velikega vrta. Poleg glavnega vhoda je imela vhod tudi z zadnje strani. O tem priča kamniti stebriček in stopnišče

Stebriček s kroglami v vrtu Fabianijeve vile Storici

Kamniti dvojni portal je glavni vhod v Fabianijevo vilo Storici oziroma danes v zdravstveni dom.

Kamniti vodnjak pod cerkvijo sv. Jurija

Železna, ročna črpalka za vodnjak, nosi letnico 1907-

Cerkev sv. Jurija je poslikal goriški slikar Clemente Del Neri (1865-1943), v letu 1901.

Kupola prezbiterija

Baročni glavni oltar je posvečen sv. Juriju

Cerkev sv. Jurija ima štiri stranske oltarje

Niša s kipom Jezusa

Stranski oltar

Relief

Stene prezbiterija je poslikal goriški slikar Clemente Del Neri, v letu 1901, kar se vidi tudi na freski. Vse freske so restavrirane in barvno osvežene.

Na steni prezbiterija je slika z grbom cesarja Franca Jožefa

Orgle

Spovednica ima v luneti poslikavo z motivom "dobrega pastirja", ki je delo slovenskega slikarja Toneta Kralja

Tudi drugo spovednico, v luneti, krasi slika Toneta Kralja, z motivom "izgubljeni sin"

Plošča nad vhodnim portalom nam sporoča, da so staro cerkev podrli, ker je bila premajhna in da so s pomočjo grofov in vaščanov, leta 1773, zgradili novo cerkev.

Kamniti, spominski steber, postavljen ob 70. obletnici vrnitve izgnancev med drugo vojno. Na stebru je verz pesnika Cirila Zlobca

Na osrednjem trgu v Komnu stoji podolgovata, enonadstropna zgradba z razgibanim pročeljem, arkadnim hodnikom, stopnišči. V njej je danes Kulturni dom, knjižnica ...

Spomenik NOB. Na obelisku so imena padlih, obkrožajo ga nizki stebrički. Spomenik je bil odkrit leta 1952.

Povezano:

Štanjel

Kobjeglava

Marija Obršljanska

Sveto in Cerje

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Register NKD

sreda, 1. september 2021

Mesto žensk na Krasu

Z nevladno organizacijo Mesto žensk, smo se junija odpravili na enodnevni izlet. Obiskali smo Kras in se spomnili izjemnih žensk, ki so se tu rodile, delale in ustvarjale.

Obiskali smo kraško vasico Kopriva v občini Sežana. Tu se je, 24. maja 1914, rodila slovenska pisateljica Branka Jurca. Njena rojstna hiša še stoji. Na njej je spominska plošča, ki so jo postavili vaščani.

Po kratkem postanku, v z vinogradi obdanih Dutovljah, smo se zapeljali v Sežano. V tamkajšnjem kamnolomu so nekdaj delale tudi ženske. Ne masovno, nekaj pa jih je le bilo. Danes se dekleta na sežanski Šoli za oblikovanje kamna ukvarjajo z oblikovanjem kamnitih skulptur, ki krasijo mesto. Nič kaj lahko delo. Nekaj orodja so prinesle s seboj, da smo ga tudi me preizkusile ali pa samo potežkale. 😊

V Divači smo se spomnili igralke Ita Rine. V kraju se je rodila 7. julija 1907. V Muzeju slovenskih filmskih igralcev je njena spominska soba.

Potepanje po Krasu smo zaključili na gradu Strmec ali Socerb. Ob lepem vremenu smo imeli čudovit razgled na Tržaški zaliv in mesto Trst. Spomnili smo se na številne izjemne Slovenke, ki so živele in ustvarjale v tem mestu. Marica Nadlišek Bartol, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. Prva številka je izšla 2. januarja 1897. Zora Perello, borka proti fašizmu in članica odporniškega gibanja. Zofka Kveder je prišla v Trst ko je imela 21 let. Bila je pisateljica v nastajanju. Svojo prvo črtico je objavila prav v časopisu Slovenka.

Po dobri kavi na gradu in odlični zakuski, ki so nam jo pripravile organizatorice izleta, smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu.

Kopriva na Krasu, kamnita hiša z dvokapno streho pokrito s korci in obdana s kamnitim zidom

Kopriva na Krasu, rojstna hiša slovenske mladinske pisateljice, učiteljice in urednice znamenite otroške revije Ciciban, Branke Jurca (24. maj 1914. Kopriva - 6. marec 1999. Ljubljana). V hiši ni spominske sobe. Na pročelju je spominska plošča, ki so jo postavili krajani Koprive.

Kopriva na Krasu, spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisateljice Branke Jurca

Kopriva na Krasu, strnjeno staro vaško jedro z nadstropnimi hišami in ozkimi ulicami. Večina hiš je iz 19. stoletja. Na začetku 13. stoletja se kraj omenja kot posest goriških grofov.

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, "špegamo" na lepo urejen kraški borjač (dvorišče)

Kopriva na Krasu, osrednji vaški trg s kamnitim vodnjakom oziroma štirno, ki nosi letnico 1897. Pred obzidjem je kamnito korito z ročno železno črpalko.

Kopriva na Krasu leži med bolj znanim in obleganim Štanjelom in Dutovljami.

Kopriva na Krasu, detajl kamnite kraške hiše in pritlično okno s poudarjeno obrobo, kamnito preklado in zaščitno kovano mrežo

Kopriva na Krasu, nekoč je bila lepa, bila je dom kamnoseka. Imela je gank in kamnito stopnišče, kamnite obrobe na oknih in vratih. zdaj pa je prepuščena zobu časa

Kopriva na Krasu, cerkev sv. Elije so začeli graditi leta 1802. Posvečena je bila leta 1823. Trideset let kasneje so dozidali še zvonik.

Kopriva na Krasu, kraška arhitektura

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, kraška hiška z zanimivim dimnikom in nišo v kateri je nekoč stal kipec kakšnega svetnika ali svetnice.

Kopriva na Krasu, velika, nadstropna, osem osna hiša je bila nekoč furmanska gostilna in trgovina Pri Bedgarjevih. (kamra.si)

Kopriva na Krasu, spomenik NOB v obliki šest metrov visokega obeliska, izdelan iz koprivskega kamna, ki so ga pridobivali v bližnjem kamnolomu Kremenik. Na njem je plošča z imeni padlih. Postavili so ga 22. julija 1952. po načrtih arhitekta Toneta Rusa.