Svetišče na
Stari Gori pri Čedadu je od nekdaj cilj tudi slovenskih romarjev. Do Marijinega svetišča vodi Križev pot s kapelicami, lahko pa si izberemo lažjo pot in se na vrh lepo pripeljemo. Svetišče na Stari Gori marsikoga spominja na gnezdo, meni pa se je porodila asociacija na slovenski
Štanjel. S taborskim obzidjem obdano Svetišče, okrogli obrambni stolp, do kamnitega vhodnega portala pa vodi rahlo vzpenjajoča se pot.
Danes je središče Svetišča
črna Marija z njej posvečeno cerkvijo. "Rojstvo" kipa Marije z detetom sega v sredino 15. stoletja. Glavni baročni oltar, ki ju obdaja pa tudi stranski oltarji, so delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja.
Pod cerkvijo je enako velika kripta, ki je bila prvotna cerkev, kasneje povečana. Posvečena je sv. Mihaelu. Stene v cerkvi in kripti so prekrite z zahvalnimi podobami. Na njih so prikazane različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli za kar so hvaležni Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare.
Cerkev Matere božje obdajajo samostan, župnišče in številne nadstropne kamnite hiše, ki so danes večinoma spremenile svojo namembnost. Postale so hoteli, restavracije, prodajalne spominkov ...
 |
| Črna Marija z detetom |
 |
| Stara gora nad Čedadom v pozno jesenskem času |
 |
| Svetišče na Stari gori, stoji 618 metrov nad morjem. Od Čedada je oddaljeno približno osem kilometrov. |
 |
| Na Stari gori so našli arheološke ostanke še iz rimskih časov, kar dokazuje, da je bila tu rimska postojanka. |
 |
| S Stare gore je lep pogled na okoliško hribovje, od Matajurja pa vse do Marijinega Celja. |
 |
| Polkrožni, kamniti portal vodi v Sveto mesto, obdano z obzidjem. |
 |
| Pogled skozi strelno lino na z rujem obraslo obzidje |
 |
| Glavni, baročni oltar Marijinega svetišča je delo beneških mojstrov. Nastal je v drugi polovici 17. stoletja. |
 |
| S freskami poslikana slavoločna stena |
 |
| Glavni baročni oltar romarske cerkve Matere božje na Stari gori. V središču je kip Marije z detetom iz začetka 15. stoletja. |
 |
| Freska na oboku prezbiterija |
 |
| Tudi stranska oltarja, ob slavoločni steni, sta delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja |
 |
| Stranski baročni oltar |
 |
| Križev pot v obliki reliefa |
 |
| Poslikan strop prezbiterija v kripti, ki je pod glavno cerkvijo |
 |
| Prva krščanska cerkev na Stari gori je bila posvečena sv. Mihaelu. Kasneje so nad njo zgradili Marijino cerkev. |
 |
| Sv. Mihael ubija zmaja. Nekdanja cerkev je danes kripta. Ko so nad njo zgradili Marijino cerkev, so ladjo kripte podaljšali, tako da sta danes po velikosti enaki |
 |
| Prezbiterij kripte zapirajo umetelno kovana vrata |
 |
| Stene v kripti in cerkvi so prekrite s številnimi zaobljubnimi podobami. Te prikazujejo različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli in se zahvaljujejo Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare. Tale je iz leta 1949. |
 |
| Glavni vhod v cerkev. Kamniti portal s stopniščem. V luneti je podoba Marije z detetom |
 |
| Cerkev Matere božje na Sveti Gori, kot jo vidimo danes, je iz leta 1744. |
 |
| Obzidje v obzidju. Cerkev ima svoje obzidje. Naselje, ki se je razvilo ob cerkvi je prav tako obzidano s taborskim obzidjem |
 |
| Pročelje župnišča krasita dve niši s kipoma. |
 |
| Mali trg s kamnitim vodnjakom |
 |
| Kamnite hiše, ki stojijo v okolici svetišča, so se danes spremenile v hotele, hostle, restavracije, trgovine s spominki ... |
 |
| Arkadni hodnik pod cerkvijo |
 |
| Ozke, s kamni tlakovane uličice Svetega mesta |
 |
| Poklon treh svetih kraljev. Relief na pročelju ene izmed hiše |
 |
| Tabla na steni tudi v slovenskem jeziku |
