Osp, raj za plezalce in jamarje ter grad Strmec - Socerb

Slikovita vasica Osp, ki leži pod kraškim robom, je v svoji dolgi zgodovini doživela kar pestro dogajanje. Tu je v 11. stoletju gospodarila tržaška škofija, kasneje koprska, leta 1500. je spadala vasica pod mogočne Benetke. Konec 15. stoletja so jo razdejali Turki, na začetku 17. stoletja pa še Uskoki. Nič bolje se ji ni godilo med obema vojnama in med drugo svetovno vojno. Kljub burni zgodovini se je vasica nekako ohranila in vedno znova zaživela. Tako je še danes. V kamnitih hišah živijo ljudje, ki se ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom, še bolj pa s turizmom. Znamenita osapska stena privablja številne plezalce, bližnja jama, kjer izvira Osapska reka pa jamarje in potapljače.

Za vse nas, ki se ne navdušujemo nad adrenalinskimi športi, je sprehod skozi slikovito kraško vasico zanimiv in navdihujoč.

Velja obiskati tudi grad Strmec - Socerb. Stoji na robu previsne stene, na meji med celino in Slovensko Istro. Če je sreča mila, si lahko ogledamo tudi notranjost gradu, oziroma kar je od njega še ostalo. Nam ni bilo dano, očitno smo bili prezgodnji. Nas je pa pred zaprtimi vrati pričakal "grajski" maček, ki nas je bil zelo vesel, jaz pa tudi. Tudi s ploščadi ob gradu je lep pogled na okoliške griče pa vse do tako ljubega mi morja in Kopra.

Nad vasjo Osp se dviga 200 metrov visoka stena, ki je bila prvotno dom številnih ptic. Danes si jo delijo s plezalci iz cele Evrope. Pravijo, da so si steno pravično razdelili in eni drugim ne hodijo v vas 😎

Približno 500 metrov široka stena, nad vasjo Osp, je zelo priljubljena med plezalci pa tudi za ptice je dovolj prostora. Kjer je volja, tam je pot, pravijo 😊

Nadstropna kamnita hiša ima na sklepniku delno ohranjenega portala letnico 1834. Pravijo, da je arhitektura hiše značilna za Kraški rob. 

Zazidan stari portal z letnico 1834

Spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Ospu. Leta 2016. so krajani dodali še spominsko ploščo v spomin na duhovnika, narodnega buditelja in vodjo upora proti fašizmu, Franca Malalana (1891-1960)

Pogled na cerkev sv. Tomaža

Nekoč prva slovenska ljudska šola v Istri, danes Gasilski dom v Ospu

Spominska tabla na pročelju Gasilskega doma

Koker španjel, čuvaj Gasilskega doma 💜

Kamnita portala

Nadstropna kamnita hiša v Ospu in črnokalski viadukt v ozadju

Kamniti portal z letnico 1894 in imenom Josip Vodopivec. Glede na to, da je na sklepniku križ, je bil gospod po vsej  verjetnosti duhovnik.

Cerkev sv. Tomaža Apostola so zgradili okoli leta 1600.

Dvoosna in dvonadstropna hiša ob zvoniku

Zvonik cerkve sv. Tomaža v Ospu stoji samostojno in kar je nenavadno, od cerkve ga loči vaška cesta

Podružnična cerkev sv. Tomaža stoji v središču starega vaškega jedra. Nastala je okoli leta 1600. 

Vasica Osp, ki je ena najstarejših vasic v Sloveniji in viadukt Črni Kal. 1065 metrov dolg viadukt, nad Osapsko dolino, je največji objekt te vrste v Sloveniji.

Strnjen niz kamnitih hiš je zaključen z znamenjem, ki je danes zapuščeno. 

Na eni strani kapelica na drugi pa ...

... vaški vodnjak, ki so ga nekoč uporabljali vaščani

Osapska reka izvira v Osapski jami in teče tudi skozi Osp. Kadar ne presahne, kot je ob našem obisku v prvi polovici novembra 2018.

Ob Osapski reki so imeli nekoč tudi mlin

Kamniti most s kamnito ograjo in dvema lokoma so zgradili sredi 19. stoletja. Dno Osapske reke je obloženo s kamnitimi ploščami in prodniki.

Nekoč je bila mogočna osapska domačija

Osp, staro vaško jedro z dominantno cerkvijo sv. Tomaža

Grad nad vasico Socerb se imenuje tudi Strmec. Poznamo ga bolj po imenu Socerb. Njegov nastanek datirajo v 11. stoletje.

Pod kraškim robom

Grad Strmec - Socerb je nastal v 11. stoletju. V nekaj stoletjih je preživel burno zgodovino. Želeli so si ga Benečani in Tržačani. V  njem so živele različne plemiške družine, nazadnje grofje iz Modene. Leta 1780. je v grad udarila strela in od takrat naprej ni bil več primeren za bivanje. Danes je na gradu kavarnica. Ob lepem in jasnem vremenu se vidi daleč na okoli.

Crkljanček, "grajski" maček 💚

Vasica Socerb v jesenskih barvah. Središče vasi je cerkev posvečena sv. Socerbu. Svetnik Socerb naj bi bil po rodu iz Trsta in naj bi prebival v Socerbski jami. Od tod poimenovanje vasi in gradu.

Strelne line 

Vzhodni obrambni zid gradu Strmec oziroma Socerb. Južna stran stoji na robu prepadnih sten

Povezano, enodnevni izlet v Slovensko Istro:

Kubed, staro vaško jedro

Koštabona, uspavana lepotica

Vir: voden ogled
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005
Register NKD

Šmartno pod Šmarno goro in cerkev sv. Martina

Vse poti vodijo na Šmarno goro. Tudi iz Šmartnega, ki leži tik pod obleganim hribom. Staro vaško jedro se je razvilo ob baročni cerkvi sv. Martina. Cerkev kot jo vidimo danes so začeli graditi 2. maja 1838. Po nekaj gradbenih težavah so cerkev dokončali septembra 1841. Že 10. oktobra 1841. je cerkev sv. Martina posvetil ljubljanski škof Anton Wolf. Bil je nečak Franceta Prešerna in Prešernova rojstna hiša, v Vrbi na Gorenjskem, je tudi njegova rojstna hiša.

Ob velikem potresu, leta 1895. se je močno poškodoval zvonik. Porušili so ga in namesto starega baročnega zgradili klasicističnega. Cerkev sv. Martina ima tri ladje, glavni oltar in štiri stranske oltarje. Imenitno poslikavo notranjosti so ustvarili znameniti slovenski baročni slikarji.

Vseh pet oltarjev je iluzionistično naslikal Matevž Langus. Iz slikarske dinastije Šubic sta sodelovala oče Štefan Šubic, ki je poslikal obok prezbiterija in nekatere svetnike na oltarjih ter njegov sin Janez Šubic. Slednji je ustvaril oltarno sliko Čudež sv. Martina. Naslikal jo je leta 1876. v Rimu. Pravijo, da je to njegovo najboljše delo. Kot zanimivost, ob bolnici je naslikal svoja starša. Janez Šubic je ustvaril tudi štiri velika platna na katerih je upodobil štiri cerkvene očete. Veliki stenski sliki v prezbiteriju sta delo Matije Bradaška. Križev pot je za staro cerkev naslikal Leopold Layer, leta 1776. V današnjo cerkev so ga postavili leta 1867.

Cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro je prava mala galerija slovenskega baročnega slikarstva in vredna ogleda.

Glavni vhod v cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro

Nad glavnim vhodom se dviga klasicističen zvonik, ki so ga zgradili po potresu leta 1895. in je nadomestil prejšnjega, baročnega

Barvno okno na pročelju cerkve sv. Martina

Baročna kljuka nas popelje v prostor, ki so ga poslikali slovenski baročni slikarji

Križev pot je naslikal Leopold Layer. Leta 1776. je bil postavljen v stari cerkvi. V današnjo, novo cerkev, so ga prenesli leta 1867. Layerjev Križev pot je dobil nove, pozlačene okvirje.

Brezjanska Marija kot jo je naslikal kranjski slikar Leopold Layer

Zahvala in spomin na prednike, ki so sredi 19. stoletja postavili v cerkvi klopi.

Sv. Hieronim. Štiri velike slike cerkvenih očetov je naslikal Janez Šubic, leta 1870.

14. oktobra 2018 je cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro praznovala 177-letnico posvetitve župnijske cerkve. Temu primerno je bila cerkev tudi okrašena

Stranski oltar Sv. Frančiška Ksaverja. Oltarna slika je delo Matevža Langusa iz leta 1841. Vse oltarje je iluzionistično naslikal Matevž Langus. Menze so zidane in pokrite s ploščo iz peščenjaka

Cerkveni oče in učitelj sv. Gregorij I. kot ga je naslikal Janez Šubic

Leseno razpelo oziroma misijonski križ in leseni kip Jezusa z bodečo krono

Stranski oltar posvečen sv. Jožefu in sv. Družini

Kupolasti obok nad prezbiterijem je poslikal Štefan Šubic iz Poljan nad Škofjo Loko. Upodobil je štiri evangeliste. Na sredini freske je Božje jagnje.

Sv. Martin, Mati Božja, sv. Kolumba in sv Neža. Obe veliki stenski sliki v prezbiteriju je naslikal Matija Bradaška. Bil je učenec Štefana Šubica. 

Stenska slika v prezbiteriju prikazuje sv. Martina z reveži. Ustvaril jo je slikar Matija Bradaška (16.2.1852. Lučine - 25.12.1915. Kranj)

Krstni kamen

Stranski oltar posvečen Brezmadežni. Ob njej sta kipa sv. Ane in sv. Joahima

Baročna prižnica z baldahinom. Na spodnjem delu je papeška tiara in ključi sv. Petra

Sv. Avguštin. Slikar Janez Šubic, leta 1870.

Stranski oltar posvečen sv. Mariji Magdaleni.

Sv. Ambrož 

Glavni oltar in fresko sv. Martina je iluzionistično poslikal Matevž Langus. Oltarna slika, Čudež sv. Martina, je delo Janeza Šubica iz leta 1870.

Tabernakelj in praznično okrašen prezbiterij

Kor z orglami, ki so jih postavili junija 1958.

Cerkev sv. Martina ima tri ladje. Srednja je široka, stranski dve sta ožji.

Slika iz Šmartnega, ki je videla Rim. 😎 Oltarna slika glavnega oltarja, Čudež sv. Martina tudi Sv. Martin ozdravlja bolnico, je delo slikarja Janeza Šubica. Naslikal jo je v Rimu, leta 1876. 

Zakristijska omara

Čudovit marmorni umivalnik v zakristiji

Predmeti, ki se uporabljajo pri bogoslužju

Šmartno pod Šmarno goro. Nasproti župnišča je nekoč stala stara cerkev

Šmartno pod Šmarno goro. Kapelica Lurške Matere božje, župnišče in cerkev Sv. Martina

Nedaleč od cerkve sv. Martina stoji mogočna nadstropna hiša. Njen nastanek sega v sredino 18. stoletja. Hiša z dvoramnim kamnitim stopniščem je bila pred drugo svetovno vojno, furmanska gostilna

Ob cerkvi so, leta 1898, zgradili osnovno šolo, ki se je danes zlila z novo, večjo zgradbo. Na staro šolo spominja le nakazan kamnit vhod

Spomenik NOB stoji ob cesti med vasicama Tacen in Šmartno pod Šmarno goro. Postavili so ga leta 1956. na prostoru kjer je, 22. julija 1941. odjeknil prvi partizanski strel. Napis na kamnitem spomeniku, ki ima obliko mlinskega kamna: 'Partizanski strel je tukaj zadonel in pretrgal žalostno tišino, plamen vstaje se povsod je razžarel nad slovensko domovino.'

22. julij 1941. je pod Šmarno goro počila prva partizanska puška.

Pod Šmarno goro

Znamenje sv. Jurija z lesenim kipom, v Tacnu

Cvetoči timijan

Kozica v pričakovanju ... hrane verjetno, ampak jaz tujih živali ne hranim, razen če mi lastnik dovoli 😎

Tacen pod Šmarno goro in cerkev Sv. Jurija

Relief sv. Ane pred vhodom v cerkev sv. Jurija

Vodnjak pred cerkvijo sv. Jurija

Vir: Jurij Šilc, Zgodovina župnije Šmartno pod Šmarno goro, Župnijski urad, 2001

Register nepremične kulturne dediščine