Sečoveljski rudnik črnega premoga

Ob glavni cesti, ki pelje od Portoroža proti letališču, je pri Sečovljah, na desni strani ceste, skrit kompleks Sečoveljskega rudnika črnega premoga. Bolje rečeno, ostanek tistega, kar je od kompleksa še ostalo in, kljub mnogim predlogom za obnovo, počasi a vztrajno propada.
Rudnik črnega premoga, ki je imel zelo visoko kalorično vrednost, so odprli konec 30-ih let 20. stoletja. S prekinitvami, zaradi poplavljenih rudniških rovov, je deloval do leta 1972, ko so ga dokončno zaprli.
V času delovanja rudnika Sečovlje, je prihajalo do sporov s sosednjimi solinami. Rudniški rovi so delno segali tudi pod soline in solinarji so trdili, da zaradi miniranja v rudniških rovih, prihaja do ugrezanja solnih polj, posledično pa tudi do manjše proizvodnja soli. Med drugo svetovno vojno, se je spor med črnim in belim zlatom, znašel tudi na sodišču. Kako se je razpletlo na sodišču, ni znano. Govori pa se, da je zadevo rešil nagajivi rudniški škrat Perkmandeljc, s katerim so imeli težave tudi v Idriji. Ta je nekaj časa opazoval spor, potem pa se odločil in zalil rudniške rove z vodo.
Soline so delovale naprej in še danes lahko uporabljamo Solni cvet, najboljšo piransko sol. Na to, da bo v rudniških poslopjih uredili muzej, restavracijo, opazovalnico ptic pa še kaj, na to bomo pa še malo počakali.

Kanal Dragonja, z ribiškimi privezi, v Sečovljah

Marijina kapelica z dvokapno streho, so postavili na začetku 20. stoletja. V bližini stoji zgradba železniške postaje, nekdanje železniške proge Trst - Poreč, ki jo poznamo kot Parenzana. 

Pred hiško je bila tehtnica za tehtanje premoga

Rudnik Sečovlje ali bolje rečeno, tisto kar je še ostalo od njega, se nahaja med glavno cesto Portorož - Dragonja, Sečoveljskimi solinami in kanalom Dragonja.

"Čistilnica", zgradba za prečiščevanje premoga

Pot do rudniškega kompleksa v Sečovljah

Silos za premog

Poslopje v katerem je bila rudniška delavnica

Rudarsko poslopje, ob njem je stal sprva železni, nato pa začasni leseni stolp

V kamnitih hišah, ki stojijo ob Parenzani, danes kolesarska pot, so bili prostori za upravo rudnika, tu je bila tudi prva pomoč za poškodovane rudarje

Rudnik črnega premoga v Sečovljah, so odprli leta 1935. Z nekaj prekinitvami, zaradi vdora vode, je deloval do leta 1972. ko ga je premagala cenejša nafta

Ostanki nekdanjega rudniškega stolpa

Ena lepše ohranjenih zgradb rudnika Sečovlje. Stoji na sredini kompleksa in je bila verjetno upravna stavba

Rudniška omarica z elektro inštalacijo

Pritlična zgradba, v kateri so imeli rudarji menzo oziroma jedilnico. Uporabljali so jo tudi za prireditve pa tudi plesne večere so organizirali. Slikano z dvoriščne strani.

Dokaj ohranjena zunanjost kamnite hiše, če ne upoštevamo razbita okna, ki je bila nekoč v sklopu železniške postaje na ozkotirni železnici Parenzane. Dvoriščna stran

Visoko pritlična zgradba z dvostranskim kamnitim stopniščem je služila kot menza. V njej so prirejali tudi družabna srečanja na katerih se je tudi plesalo.  

Vratarnica z rampo

Spominska plošča, kdaj so delavci prevzeli upravljanje rudnika Sečovlje

Nekdanja stavba železniške postaje, pročelje, iz leta 1902, na ozkotirni železniški progi Parenzana. Danes je to čudovita kolesarska pot z enkratnim razgledom


Povezano:

Sečovlje

Krog nad Sečovljami

Vir: zdjp.si 09/2015

Grad Gewerkenegg, Mestni muzej Idrija

Znamenitosti Idrije: Grad Gewerkenegg, Mestni muzej Idrija. Grad Gewerkenegg ali rudniški grad, so gradili med leti 1522 do 1533 in kot že samo ime pove, za potrebe rudnika. Sprva kot skladišče za živo srebro in žito, zadnjih 400 let delovanja rudnika pa tudi za delovne prostore vodstva. Po zaprtju rudnika, so bili na gradu različni uradi, šole pa tudi stanovanja.
Danes v gradu domuje Mestni muzej Idrija, ki s svojimi stalnimi in občasnimi razstavami, pripoveduje zgodbo ljudi na idrijskem, dolgo več stoletij in zelo zanimivo.
Mi smo si ogledali stalno razstavo, Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije ter razstavo o idrijski čipki, z naslovom: Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Tradicija klekljarstva se v Idriji ohranja že tristo let.

Idrijski grad Gewerkenegg so postavili za potrebe uprave rudnika živega srebra. Gradili so ga od leta 1522 do 1533. Nemško ime gradu pomeni, rudniški grad.

Bogato poslikan atrijski del gradu Gewerkenegg, so lepo restavrirali in obnovili

Vhod na grajsko dvorišče z vodnjakom, zadnja stran gradu. Sprva so grad uporabljali kot skladišče za živo srebro in žito

V arkadnem hodniku so nagrobne plošče pomembnih prebivalcev Idrije

Leseno stopnišče idrijskega gradu

Jamski voziček, druga polovica 20. stoletja, Idrija

Jeklenke, posode za živo srebro

Rudarska budilka :) Ob tretji uri zjutraj so tolkli po lesenem plohu in tako opozarjali rudarje, da je čas za odhod na delo. 

Arkadni hodnik, ki je danes zastekljen in poln umetniških slik

Grad Gewerkenegg, v prevodu rudniški grad, so gradili od leta 1522 do 1533. Zgradili so ga za potrebe Rudnika živega srebra. Sprva so tu skladiščili živo srebro in žito, kasneje pa so v gradu uredili prostore za vodstvo rudnika. Sredi 18. stoletja je grad dobil baročno podobo, z arkadnim dvoriščem in dekorativno poslikavo.

V živosrebrnem stolpu, lahko obiskovalci doživijo miniaturni rudarski sestop v idrijsko rudarsko podzemlje. V 500 letih rudarjenja, so izkopali približno 700 kilometrov rovov, pridobili so 107.000 ton živega srebra. Pod Idrijo se nahaja pravi labirint jaškov, s petnajstimi jamskimi obzorji pa so prišli celo pod morsko gladino. (info tabla)

Na dnu živosrebrnega jaška, nas je pričakala kocka velikanka, s kapljicami živega srebra

Kamnita posoda

Jamske svetilke

Tabla s številkami rudarjev, je nekoč stala pred vhodom v Rudnik živega srebra

Razstavni prostor v muzeju. 

Tehtnica za tehtanje živega srebra, iz leta 1830

Utež za tehtanje živega srebra

22. junija 1508. so v Idriji odkrili nahajališče cinabaritne rude. Cinober so shranjevali v lesene sodčke, ki jih lahko vidimo razstavljene v muzeju.

Lepo ohranjen kanape, kakršnih je v grajskih prostorih, še nekaj. Stene gradu krasijo fotografije iz življenja prebivalcev Idrije

Slavnostna dvorana, gradu Gewerkenegg, v Idriji

V Mestnem muzeju Idrija, so uredili spominsko sobo, pisatelja Franceta Bevka s pohištvom iz pisateljevega stanovanja v Ljubljani. Pohištvo, bogato knjižnico in drobne osebne predmete, je muzeju podarila Bevkova žena, leta 1971. (muzej-idrija-cerkno.si)

V idrijskem muzeju je na ogled bogata čipkarska zbirka, klekljanih čipk

Klekljana idrijska čipka, v obliki polža

Srajčka za dojenčka, eksponat čipkarske zbirke v idrijskem muzeju

Veličasten klekljan prt je izdelalo 15 do 20 klekljaric, v sedemdesetih letih 20. stoletja. Meri 300 x 180 centimetrov. Prt je naročil takratni slovenski protokol, kot protokolarno darilo, ki pa ga nikoli niso prevzeli. Danes je prt del Čipkarske zbirke, imenujejo pa ga Jovankin prt

Klekljan ženski top iz leta 2007. Čipkarska zbirka, idrijskega muzeja

Detajl, velike stenske omare s predali za čipke, iz leta 1929. Omara je stala v idrijski prodajalni čipk, firme Franc Lapajne.


Povezano, izlet v Idrijo in Cerkno: Idrija, mesto nad rudnikom

Izlet v Cerkno

Cerkno, od cerkve sv. Ane ...

Laufar Kamanda

Vir: vodstvo po gradu, info table ob eksponatih

muzej-idrija-cerkno.si