Prikaz objav z oznako renesansa. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako renesansa. Pokaži vse objave

ponedeljek, 15. maj 2017

Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Slovenija, J.Primorska
Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija
Slovenija, J.Primorska
Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 
Slovenija, J.Primorska
Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.
Slovenija, J.Primorska
Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.
Slovenija, J.Primorska
V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa
Slovenija, J.Primorska
Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami
Slovenija, J.Primorska
Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 
Slovenija, J. Primorska
Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.
Slovenija, J.Primorska
Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.
Slovenija, J.Primorska
Baročni svečnik
Slovenija, J.Primorska
Slovenija, J.Primorska
Slovenija, J.Primorska
Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.
Slovenija, J.Primorska
Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 
Slovenija, J.Primorska
Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.
Slovenija, J.Primorska
Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem
Slovenija, J.Primorska
V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.
Slovenija, J.Primorska
Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija
Slovenija, J.Primorska
Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.
Slovenija, J.Primorska
Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor
Slovenija, J.Primorska
Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija
Slovenija, J.Primorska
Slika z veduto Pirana
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja
Slovenija, J.Primorska
Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.
Slovenija, J.Primorska
Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.
Slovenija, J.Primorska
Baročna spovednica in cerkvene klopi
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje
Slovenija, J.Primorska
Omarica
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.
Slovenija, J.Primorska
Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 
Slovenija, J.Primorska
Sv. Nikolaj na prestolu
Slovenija
Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica



Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.


četrtek, 1. december 2016

Treviso in impresionisti

Treviso leži ob reki Sili, v italijanski deželi Benečiji. Staro mestno jedro je obdano z visokim obzidjem. V mesto vodi troje monumentalnih vhodov. Prepredeno je s kanali, ki jih tvori reka Sila, zato mu pravijo tudi mesto na vodi - citta d'acqua. Središče mesta je Gosposki trg - Piazza dei Signori, ki je v teh dneh še posebno živahen saj se je začel veseli december.
Treviso ima slikovite trge, baziliko in več manjših cerkva, ob vodnih kanalih so nanizane palače, sicer ne tako veličastne kot v Benetkah pa vendar lepe in okrašene z zanimivimi detajli, v različnih arhitekturnih slogih. Ne manjka se kavarnic pa tudi galerij in muzejev ne. Še posebno je oblegan muzej, v nekdanjem samostanu sv. Katarine, kjer bo vse do sredine aprila 2017, na ogled evropska slikarska razstava Zgodba impresionizma. Slovenskih impresionistov na razstavi ni, je pa na ogled postavljenih 120 del iz različnih stopenj impresionizma, predvsem francoskih slikarjev.
Kar precej razlogov za izlet v Treviso.

Muzej Santa Caterina v Trevisu se nahaja v prostorih nekdanjega samostana. Muzej umetnosti gosti razstavo Zgodbe impresionizma. Na ogled bo vse do sredine aprila 2017.
Arkadno dvorišče samostana z železno skulpturo konja. Ob njem je cerkev sv. Katarine
Ohranjena stara freska v arkadnem hodniku samostana



Križni hodnik z manjšim parkom in vodnjakom
Zanimiva skulptura, na pročelju hiše, je narejena iz žice



Samostanska cerkev sv. Katarine

Sedeči lev. Detajl mogočnih vrat San Tomaso, ki vodijo v staro mestno jedro Trevisa

Treviso je mesto na vodi. Velika lesena kolesa pomagajo pri hitrejšem pretoku vode po kanalih

Znamenitost Trevisa je tudi Ribja tržnica na otoku. Otok je nastal v 19. stoletju, ko so z nasutjem združili tri manjše otoke. Tudi race mlakarice obožujejo Ribjo tržnico 😊

Galerija

Trg San Vito z vodnjakom

Trg, Piazza San Vito z istoimensko cerkvijo 

Pieta, vogalna niša s kipom

Vse se blešči, veseli december v Trevisu
Piazza dei Signori, lahko bi prevedli v Gosposki trg, s Prefekturo in Mestnim stolpom, je središče starega mestnega jedra

Veliko palač, v starem mestnem jedru Trevisa, krasijo arkadni hodniki
Beneško gotska trifora palače dei Ricchi iz 15. stoletja



Slika Pieta

Treviso, mesto na vodi. Skozi staro mestno jedro se vijejo številni kanali, ki jih tvori reka Sila, ob kateri leži mesto

Mestni vodnjak na levjih tacah
Del srednjeveške hiše s poslikavami
Palazzo dei Trecento - Palača tristotih. Imenuje se tudi Pallazo della Ragione. Zgradili so jo v 12. stoletju



Detajl palače Trecento z renesančno triforo in grbi

Trg neodvisnosti, Piazza Indipendenza z monumentalnim spomenikom, ki je posvečen padlim za domovino. Ustvaril ga je kipar Luigi Borro (1826-1880). Na trg so ga postavili leta 1875, dobrih deset let po plebiscitu leta 1866, ko so razglasili priključitev Benečije h Kraljevini Italiji. (scultura.veneto.eu) Na trgu je doma tudi trgovina Benetton


Čudovita vogalna palača v beneško gotskem slogu. Ulica, Via Martiri della Liberta


V isti ulici je tudi Loggia dei Cavalieri. Zgradili so jo v zadnji četrtini 13. stoletja. Namenjena je bila srečanjem, druženju, razpravljanju, pogovorom takratnega plemstva. Namen je tudi danes skoraj enak, le da se danes tu druži mladina 😎

Značilnost Trevisa so številni arkadni hodniki. Eni bolj razkošni, kot je ta, drugi malo manj
Simpatična kavarnica
Renesančna palača s konzolnim pomolom



Palača latinskega humanizma, palača Bortolan je namenjena kulturnim dejavnostim. Nahaja se na Rivieri Garibaldi
Relief na palači Bortolan
Univerzitetni most, Ponte dell'Universita, je most za pešce, ki povezuje bregova ob reki Sili. Most ima štiri stožčaste stolpe. Plečniku bi bil všeč 😉



Univerzitetni most preko reke Sile v Treviso. Leseni most je mestu podaril arhitekt Paolo Portoghesi, leta 2001, v okviru Fondacije Cassamarca (tribunatreviso.gelocal.it)
Železna skulptura, kanal ob Univerzitetnem trgu
Vodnjak na manjšem trgu ob univerzi




Cerkev San Leonardo. Njeni začetki segajo v 14. stoletje. Današnjo cerkev so večkrat predelali

Detajl vodnjaka na trgu San Leonardo. Zgrajen je bil v letu 1929.

Pogled iz kavarne v sendvičarno 😉 tramezzini

Katedrala sv. Petra ima sedem kupol
Na obeh straneh monumentalnega stopnišča sta postavljena leva, čuvaja katedrale. Izdelana sta iz rdečega veronskega marmorja. Eden je na levi strani in me spominja na Egipt in Kleopatro ...
... drugi pa na desni strani

Začetki katedrale (duomo) sv. Petra segajo v šesto stoletje. Mogočne jonske stebre so dodali v 19. stoletju

Krstilnica s stolpom, kampanile, ki ni smel biti višji od beneškega

Foto zgodbe iz Italije:

Verona

Videm - Udine