Prikaz objav z oznako prireditev. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako prireditev. Pokaži vse objave

nedelja, 2. oktober 2016

Z Društvom Anbot po Piranskih Trgih

Ob Dnevih evropske kulturne dediščine, nas je Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, v soboto 1. oktobra 2016, popeljalo na pravo etnološko dogodivščino po piranskih trgih. Voden sprehod po trgih so poimenovali, Se dobimo na "pjaci". Mimogrede, anbot pomeni nekoč.
Pot smo začeli na Turšičevem trgu, ob najstarejših vratih srednjeveškega obzidja, to so Miljska vrata. Ustavili smo se na Prvomajskem trgu, kjer je bila nekoč znamenita lekarna Fonda, na Židovskem trgu smo srečali svetovno znano Ano Monaro, na Zelenjavnem trgu smo barantali za ribe, ampak mene je zamotila Stela in sem ta del zamudila. Na Tartinijevem trgu smo spoznali piranske veljake, spoznali smo se tudi z merami, ki so jih nekoč uporabljali. Pot smo zaključili na starem Rokovem trgu, danes je to Trg bratstva, kjer so anbotovci postavili pravo tržnico z branjevkami iz piranskega zaledja in mestnimi nakupovalkami. Njihovo glasno nakupovanje, barantanje, opravljanje pa še kaj bi se našlo, so nas dodobra nasmejali.
Na vsakem od naštetih trgov je Društvo Anbot pripravilo kratko igro s prizori iz preteklosti, ki so se tu dogajali. Prav vsi so odlično odigrali svoje vloge. Mislim, da bi lahko odigrali tudi kakšno gledališko predstavo na to temo. Bravo, Anbot

Slovenija, J.Primorska
Skozi Miljska vrata stopimo na Turšičev trg. Tu je bival gastald, to je stalni predstavnik oglejskega patriarha. Na prekladi je vrsta srednjeveških grbov.
Slovenija, J.Primorska
Nekdanje bivališče gastalda in preklada s srednjeveškimi grbi
Slovenija, J.Primorska
Na Turšičevem trgu nas je klicar seznanil s Piranskim statutom iz leta 1307. Kar nekaj zanimivih členov smo slišali, marsikateri bi bil uporaben in dobrodošel tudi danes. Naprimer tisti, da so bili veljaki izvoljeni za eno leto, po enem letu pa so pregledali ali so se na svojem položaju tudi osebno okoristili. Za vse prekrške je statut določal kar krute kazni. 
Slovenija, J.Primorska
Prvomajski trg, nekoč Stari trg, je bil zbiralnik za vodo. Cevi so napeljali od hišnih žlebov do vodnjakov in tako zbirali deževnico. Za lepši videz so cevi držali mali kamniti angeli. Društvo Anbot nam je uprizoril, kako so Pirančanke morale za vodo plačevati, kako so na trgu tudi prale, se pogovarjale pa tudi skregale, če je bilo potrebno :) 
Slovenija, J.Primorska
Voziček z naravno medicino
Slovenija, J.Primorska
V hiši na današnjem Trgu 1. maja 2, je bila nekoč znana lekarna družine Fonda.


Slovenija, J.Primorska
Baročna palača na Trgu 1.maja
Slovenija, J.Primorska
Na Židovskem trgu smo, pred njeno hišo, srečali svetovno znano svetlečo Pirančanko Ano Monaro, ki nam je povedala svojo zgodbo. Ana se je rodila v Kopru. Poročila se je s piranskim ribičem in se preselila v Piran. Leta 1934. je zbolela za hudo astmo in pristala v bolnišnici. Bolnice, ki so bile z njo v sobi so opazile, da Anino telo ponoči oddaja modro bel sij in se močno prestrašile. Pojav so začeli spremljati različni strokovnjaki in Ana se je znašla v več svetovno znanih časopisih. Ko je ozdravela, je tudi sij izginil. Skrivnost svetleče Pirančanke ni bila nikoli razkrita :)
Slovenija, J.Primorska
Detajl kamnitega portala na Židovskem trgu v Piranu
Piran, J.Primorska
Dvonadstropna hiša na vogalu Zelenjavnega trga in Levstikove ulice z baročnim balkonom v osrednji osi in zanimivo frčado
živali
Simpatična terierka Stela
živali, pes
Stela se je odpeljala s svojim skuterjem
Slovenija, J.Primorska
Piranski mestni veljaki pred mestno hišo
Slovenija, J.Primorska
Spoznali smo nekaj mer, ki so jih uporabljali pred iznajdbo metra. Velika palica je merila 2 m in 31 cm, uporabljali so jo za izmero zemljišč ... Vse te mere pa so izdolbene in označene na pravokotnem kamnu, ki je obenem še stojalo za drog za zastavo 
Slovenija, J.Primorska
Društvo Anbot je na Trgu bratstva postavilo pravo tržnico in vzdušje, ki ga na današnji tržnici več ni
Piran, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska
Hiša na Trgu bratstva, nekdaj Rokov trg, kot mu domačini pravijo še danes
Slovenija, J.Primorska
Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana


Piran, znamenitosti in zanimivosti

ponedeljek, 26. september 2016

Krkavče, šavrinska vas na živi skali

Krkavče so vas v Šavrinskem gričevju, ki leži na 191 metrov visokem hribu. Spada pod Mestno občino Koper. Od tu je lep pogled na vasice piranskega zaledja, kot sta Nova vas in Padna. Če se obrnemo za 180 stopinj pa se nam odpre pogled na koprsko zaledje in vasico Puče ter Koštabona.
Krkavče so zgrajene na treh živih skalah. Zdi se kot bi bile tri vasice s strnjenim vaškim jedrom pa temu ni tako. Vse tri pa še nekaj zaselkov, tvorijo idilično vasico Krkavče. Glavna vaška ploščad je tista prva, na kateri je tudi cerkev sv. nadangela Mihaela. Pred cerkvijo je ploščad za prireditve in v mesecu septembru Gasilsko društvo Krkavče, s pomočjo krajank in krajanov, organizira odlično prireditev, Vonj po Istri. Vredno jo je obiskati.
Poleg bogato založenih stojnic, so nas Gasilci peljali na ogled kamnitega stolpa in sodobne torkle, kjer smo poskusili oljčno olje s kruhom, pridna gospodinja pa je spekla in postregla odlične rogljičke z olivami in skuto. Vse je bilo za čisto desetko.
Po tem obilju smo se odpravili na ogled boškarina in ostalih istrskih živali. O njih foto zgodba še sledi.
Današnja foto zgodba pa govori o starem vaškem jedru Krkavč, o ozkih vijugastih ulicah, o kamnitih hišah, portalih, malih oknih, dimnikih in različnih detajlih istrske vaške arhitekture.

Slovenija, J.Primorska
Značilna vaška arhitektura kamnitih hiš, krasi vasico Krkavče.
Slovenija, J.Primorska
Pogled na osrednji del Krkavč s cerkvijo sv. nadangela Mihaela. 

Slovenija, J.Primorska
H Krkavčam spada tudi več zaselkov. Eden izmed njih je tudi zaselek Rov, kjer je največja oljarna v tem delu Slovenske Istre. Pridobivajo odlično oljčno olje, ki smo ga tudi pokusili. 
Slovenija, J.Primorska
Na kmetiji Ternav, v zaselku Rov, so ob prireditvi Vonj po Istri, spekli odlične slane rogljičke z olivami in skuto.
Slovenija, J.Primorska
Krkavče z zaselki, ima kar dolgo zgodovino oljkarstva. Nekoč so bile tu kar štiri oljarne oziroma torkle. Danes je tu samo še ena, ki je sodobna in zadostuje potrebam. Ohranili in razstavili pa so nekaj muzejskih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali v torklah 
Slovenija, J.Primorska
Sodobna oljarna v Krkavčah. Kamnita posoda v katero so nekoč shranjevali olivno olje, se imenuje pila in je del etnološke zbirke
Slovenija, J.Primorska
Krkavški kamen je ena najstarejših znamenitosti kraja. Dva in pol metra visok kamnit steber, skupaj z delom, ki je vkopan v zemljo, stoji na robu vasi, nedaleč od vaškega pokopališča. Na njem je podoba človeka z razširjenimi rokami in glavo, ki je obdana s sončnimi žarki. Če verjamete, ima kamen tudi čudodelne sposobnosti. Če ga objamete in si nekaj zaželite, se mogoče tudi izpolni :) 
Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska
Viseči prizidek na zunanji strani istrske kamnite hiše. Zakaj se je uporabljal? Po mojem mnenju, je bilo to nekoč stranišče (nepreverjeno)
Slovenija, J.Primorska
Kamnita istrska hiša s plitvo streho, pred njo pa vinograd in nasad oljk, podprto s klesano kamnito škarpo. 
Slovenija, J.Primorska
V mesecu septembru, Gasilsko društvo Krkavče, prireja izjemno prireditev Vonj po Istri. Poleg izvrstne kulinarike, nam ponosno razkažejo tudi svojo lepo vas, cerkev sv. nadangela Mihaela, avtohtone živali, živi muzej ...
Slovenija, J.Primorska
Ena izmed značilnosti kamnitih hiš v Šavrinskem gričevju so tudi majhna okna
Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska
Šavrinka
Slovenija, J.Primorska
Strnjeno staro vaško jedro z ozkimi ulicami je zgrajeno na skali
Slovenija, J.Primorska
Krkavče so zgrajene na treh živih skalah. 
Slovenija, J.Primorska
Hiše se prilagajajo razgibanemu terenu
Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska
Istrska vaška arhitektura je slikovita in zanimiva. Ozke vaške ulice, hiše zgrajene iz starega istrskega kamna, plitve strehe iz korcev, kamnita stopnišča in portali, majhna okna z lesenimi polknicami. Prava idila
Slovenija, J.Primorska
Večina starih kamnitih hiš je obnovljenih
Slovenija, J.Primorska
V dvonadstropni, kamniti hiši je bila nekoč šola. Na kamnit obok, ki še vedno stoji na vrhu hiše pa je bil obešen šolski zvonec.
Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska
Hiša postavljena na živo skalo
Slovenija, J.Primorska
Poleg majhnih oken je značilnost istrske vaške hiše tudi prizidan dimnik
Slovenija, J.Primorska
Polkrožen, kamnit portal
Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska
Razgled na Šavrinsko gričevje
Slovenija, J.Primorska
Polkrožno zaključena hiša, ki se prilega uličnemu ovinku. 
Slovenija, J.Primorska
Ognjiščni prizidek in dimnik
Slovenija, J.Primorska
Kamniti, pravokotni portali in kamnita stopnišča
Slovenija, J.Primorska
Jesen je čas, ko dozorijo buče različnih oblik in barv
Slovenija, J.Primorska
Iz Krkavč je lep pogled na bližnjo Novo vas

Povezano:


Vir: voden ogled
Krkavče, Alberto Pucer, izdala: Pangea - društvo za varovanje okolja Koper, 2007