Vipava, staro trško jedro

Dominantna zgradba v Vipavi je prav gotovo Lanthierijev dvorec, ki stoji na Glavnem trgu. Plemiška družina Lanthieri ima svoje korenine v Italiji. Naselili so se v Ljubljani, na Goriško pa so se priselili v drugi polovici 15. stoletja. Palačo je dal zgraditi Anton Lanthieri leta 1659. o čemer priča letnica na sklepniku dvoriščnega portala, ki je bil sprva glavni vhod v dvorec. Pred dvorcem je Lanthierjev park z ohranjenimi baročnimi kipi.
Staro trško jedro s strnjenimi hišami je nastalo ob vznožju Starega gradu. Značilnost hiš so široki kamniti portali, okna s kamnitimi okvirji, prekladami in pilastri. Tudi v Vipavi sem "srečala" velikega Plečnika. Na Glavnem trgu so po njegovih načrtih leta 1952. postavili spomenik NOB.
V strnjenem starem trškem jedru Vipave smo se ustavili zgolj po naključju. Odpravili smo se na Kras in tu smo si vzeli pol ure za obvezno jutranjo kavo. Kava ali foto sprehod po starem trškem jedru 😊 Dilema je velika toda ne zame. Vedno izberem slednje in ni mi žal.

Nekoč gospodarska poslopja Lanthierijevega dvorca

Kamniti most čez reko povezuje obzidje z vhodom v Lanthierijev dvorec

Izvir reke Vipave in pogled na nekdanji proti turški Tabor in nekdanji mlin

Današnja dvoriščna stran Lanthierijevega dvorca. Sprva je bil tu glavni vhod. Palačo je zgradil Anton Lanthieri (1631-1693). O času nastanka dvorca priča letnica 1659, na sklepniku vhodnega portala. 

Dvorec Lanthieri se je s svojimi oboki prilagodil reki

Ostanki Starega gradu, ki stojijo na strmi vzpetini nad starim trškim jedrom Vipave. Prvič se omenja leta 1154. Med najbolj znanimi lastniki so Habsburžani. Za njimi, leta 1528 pa vse do konca druge svetovne vojne, je Stari grad v lasti družine Lanthieri.

Dvorec Lanthieri je popolnoma obnovljen. Mogočna zgradba stoji v starem trškem jedru Vipave in je največja daleč na okoli. V dvorcu so bivale tudi cesarske glave, kot sta cesar Leopold I. in Karel VI. pa tudi kulturniki kot je znameniti beneški komediograf Carlo Goldoni. Dvorec so obnovili konec leta 2012, Danes je v dvorcu Visoka šola za vinarstvo in vinogradništvo.  V lasti baronov Lanthieri je bil tudi dvorec Zemono. Zgradili so ga v 17. stoletju kot lovski dvorec

Kamniti balkon z balustrado, zanimivo okno v obliki zvona in grb plemiške družine Lanthieri

Park Lanthierijevega dvorca z baročnimi kipi, ki so bili postavljeni po parku. Novodobna postavitev so kipi v ravni vrsti kot nekakšna balustrada ali meja med parkom in dvorcem

Putto z grbom na visokem podstavku. 

Ohranjen kamniti portal s kovanimi vrati vhoda v Lanthierijev park

Glavni trg z nizom strnjenih hiš in Plečnikovim spomenikom NOB

Kipi iz grajskega parka so postavljeni globoko v Glavni trg

Lepo obnovljena trška hiša. Okrašena je s ploščami, ki so izdelane iz drobnih prodnikov.

Detajl hiše na Glavnem trgu. Okrasne plošče na pročelju so narejene iz drobnih prodnikov.

Široki kamniti portali so ena izmed značilnosti hiš v starem trškem jedru Vipave

Vipava, strnjeno staro trško jedro je nastalo ob vznožju Starega gradu. Leži na robu Vipavske doline pod pogorjem Nanos.

Enonadstropna trška hiša s secesijskim okrasjem

Na tabli, v desnem kotu, še vedno piše Titov trg. Tako se je imenoval današnji Glavni trg.

Dolga, enonadstropna hiša na Trgu Pavla Rušta ima v pritličju več portalov. Možno, da je sestavljena iz več hiš ali pa so bili tu nekoč lokali. Na sklepniku je letnica 1740. in ime Joseph Schmuz. V vogalu kamnitega portala je letnica 1531. 

Stara šola je bila zgrajena leta 1861. Delovala je sto dvajset let, dokler ni Vipava, leta 1969, dobila novo in večjo šolo. V lepi zgradbi stare šole danes domuje del Lavričeve knjižnice

Večstanovanjska hiša na Trgu Pavla Rušta ima zanimiv zaključek

Vipava, staro trško jedro

Beblerjeva ulica in župnijska cerkev sv. Štefana.

Detajl hiše župnišča na Beblerjevi ulici v Vipavi. Okno s kamnitim okvirjem in preklado, nad glavnim portalom. Marmorna spominska plošča v obliki sarkofaga na konzolah nam sporoča, da je v tej hiši, v mladih letih, živel umetnostni zgodovinar France Mesesnel. Pročelje hiše se zaključi s konzolnim vencem

Širok, kamniti portal župnišča. Sklepnik s strešico ima vklesano letnico 1785.

Portal in okno, enonadstropne hiše na Trgu Pavla Rušta. Portal z dekorativnim okrasjem nosi letnico 1877.

Spominska plošča na rojstni hiši Sebastjana Krelja (1538. Vipava - 1567. Ljubljana), protestant in teolog, slovenski jezikoslovec, pisatelj in prevajalec.

Sklepnik s strešico in letnico 1772

Plečnikov spomenik NOB na Glavnem trgu v Vipavi. Odkrit je bil leta 1952. 

Detajl kamnitega portala

Stranski portal in okno z železnimi polkni hiše na Glavnem trgu

Povezano:

Štanjel 

Sveto in Cerje 

Vir: Umetnostna topografija Slovenije, UE Ajdovščina, druga knjiga, ZRC SAZU, Ljubljana 2012
Elena Mulic, Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline, Občina Vipava 2011

Grad Sevnica in grajski park

Grad in Lutrovska klet sta prav gotovo največji znamenitosti Sevnice, če ne kar celotnega Posavja. Do gradu vodi več slikovitih poti. Nobena ni prav naporna saj grajski grič ni pretirano visok.
Od začetka 14. stoletja pa do danes je sevniški grad doživljal velike gradbene spremembe. Takšno podobo kot jo lahko vidimo danes, je dobil v 18. stoletju. Takrat je nastal tudi grajski park in terase, na katerih danes raste petsto vinskih trt modre frankinje. Družbo jim dela tudi hči stare trte z mariborskega Lenta. Poleg kipov in vodnjakov je v grajskem parku množica mogočnih dreves in prav vsako je opremljeno z informativno tablico. Med drevesi so tudi energetske točke.
Tik pod gradom stoji Lutrovska klet. Prvotno je bila katoliška cerkev, potem so jo uporabljali protestanti, med njimi tudi znameniti prevajalec Biblije, Jurij Dalmatin. Menda je v Lutrovski kleti tudi grobnica plemiča Inocenca Moškona in njegove žene, ki sta leta 1595. kupila sevniški grad.
Ob grajskem obzidju je tudi Čebelarski dom.
Lep sprehod s čudovitim pogledom na staro mestno jedro z reko Savo in odlična kava v grajski kavarni.  Notranjost pa naslednjič. 😊

Grad Sevnica se je "rodil" v prvi polovici 14. stoletja. Podoba gradu kot jo lahko občudujemo danes pa je nastala v 19. stoletju.

Pogled z gradu na okoliške gričke. 

Tik pod gradom, na grajskem griču, stoji tudi mogočna, renesančna Lutrovska klet. Obdana je z obzidjem, ima tudi manjši obrambni stolp. Sprva je bila to katoliška cerkev. V dobi reformacije so jo uporabljali protestanti. V njej je pridigal tudi Jurij Dalmatin. Kasneje je bila spremenjena v klet.

Kamniti polkrožni portal. Vhod na dvorišče Lutrovske kleti. Lutrovska klet je nekoč stala izven grajskega obzidja.

Lutrovska klet je že od samega začetka nadstropna zgradba z dvokapno streho na čop. Zgradili so jo v 16. stoletju.

Vhodni portal in s kamni tlakovana pot do Lutrovske kleti

Stražni stolp Lutrovske kleti z zanimivo streho

Sevniški grad je bil sprva v lasti salzburške nadškofije. Leta 1595. ga je kupil Inocenc Moškon. Med kasnejšimi lastniki gradu se pojavijo tudi Auerspergi.  

Čebelarski dom na grajskem griču

Pogled na Sevnico in reko Savo

Grajsko pobočje s terasami z vinogradom. V njem raste petsto trt modre frankinje. Tu domuje tudi hčerka mariborske stare trte z Lenta.

Kamnita skulptura v grajskem parku

Od 18. stoletja naprej, vrtnarija in dom vrtnarja

Vhod v vrtnarijo in kamnite stopnice. Fasado krasijo secesijski elementi

Manjši paviljon ob robu grajskega parka s čudovitim razgledom na Sevnico in reko Savo

Stolp ob vznožju grajskega hriba je del gasilskega doma. Ob njem je Kulturna dvorana v kateri se odvijajo različne kulturne prireditve. Tu se začne staro mestno jedro Sevnice. Je nekakšna meja med starim in novim delom mesta.

Pogled z gradu na bližnji hrib s cerkvico

Kip Marije z Detetom

Sevniški grad ima štiri trakte, štiri obrambne stolpe, na sredini pa je arkadno dvorišče z vodnjakom.

Okoli sevniškega gradu je posajenih kar nekaj dreves, ki so zrasla v prave orjake. Vsako drevo je opremljeno z info tablico. Meni je najbolj všeč to poševno drevo. Ko pomisliš, da ga je verjetno kakšna vremenska ujma postavila poševno, potem pa prebereš, da to drevo normalno raste poševno. Imenuje se kalifornijska Kalocedra (Calocedrus decurrens). Njen les uporabljajo za izdelavo svinčnikov.

Kamnita reliefna plošča v vhodni veži gradu

Lesena vrata krasi okovje v obliki razvejanega drevesa

Arkadno notranje dvorišče in arkadni hodnik v dveh nadstropjih. 

Kamniti vodnjak

Grajska kašča je varovana s helebardo 😊

Arkadno dvorišče z velikim vodnjakom

Graščakova hči - grajska kavarna

Viteški oklep

Renesančni litoželezni kaminski relief v veži gradu

Nad glavnim portalom, relief z levoma, ki držita grba Inocenca Moškona in njegove žene Ane. Nad grboma je napis v gotici, ki pravi, da potrpežljivost premaga vse. Plemiška družina Moškon je bila lastnica sevniškega gradu slabih sto let.

Med mogočnimi drevesi, v grajskem parku, so tudi energijske točke. 

Grajski park, fontana z žabo, kamniti vazi s cvetjem

Danes je sevniški grad namenjen kulturi. V njem so različne muzejske zbirke, razstave, lutkovno gledališče, vinoteka, kašča in čokoladnica, poročna dvorana, kapela, kavarna ...


Povezano:

Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Slovenski gradovi:

Grad Podsreda

Vir: Sevniški grad in Lutrovska klet, Ivan Komelj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, Ljubljana 1969.