Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija

Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 

Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.

Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.

V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa

Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami

Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 

Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.

Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.

Baročni svečnik

Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.

Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 

Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.

Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem

V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.

Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija

Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.

Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor

Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija

Slika z veduto Pirana

Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja

Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija

Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.

Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.

Baročna spovednica in cerkvene klopi

Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje

Omarica

Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.

Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 

Sv. Nikolaj na prestolu

Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica

Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.

Boškarin, zvezda Krkavč

Boškarin ali istrsko govedo je avtohtona pasma, ki je nekoč živela tudi v Slovenski Istri. Danes se boškarin počasi vrača v naše kraje, a bolj v turistične namene. To čudovito žival smo imeli priložnost spoznati v Krkavčah, ob njihovi prireditvi Vonj po Istri. Krkavški boškarin se imenuje Gajardo. Star je tri leta in čeprav tehta že 800 kilogramov, je še mladič. Razvija se do sedmega leta in pridobil bo še nekaj centimetrov in kakšnih 500 kilogramov, potem pa bo pravi boškarin. Tako velika žival poje kar precej sena in popije kar nekaj vode na dan a gospodar pravi, da ga ne bi prodal za noben denar. Gajardo je pač, malo večji hišni ljubljenček, ki uživa, ko ga gospodar "počoha" po graciozni glavi.
Boškarin Gajardo se uči tudi orati s starim plugom in tako obiskovalcem pokaže kako so naši predniki nekoč orali pa niti ne tako daleč nazaj. Delo mu gre že kar dobro od nog, je pa mladič še zelo radoveden in poleg dela si zelo rad ogleda veliko število ljudi, ki stojijo ob njegovi njivi.
Poleg boškarina smo v Krkavčah spoznali tudi istrskega osla z imenom Sambo pa istrske ovce. Pa tudi gasilec Snoopy je bil na prireditvi, saj je bilo njegovo Gasilsko društvo glavni organizator in duša prireditve.

Boškarin Gajardo iz Krkavč

Radovedni boškarin Gajardo živi in uživa na turistični kmetiji

Boškarin Gajardo, obdan z oljkami in Šavrinskimi grički. Prava idila.

Boškarin Gajardo je radoveden mladič. Star je tri leta in tehta 800 kilogramov. Istrsko govedo se razvija do svojega sedmega leta

Boškarin meditira. Krasi ga močno rogovje. Zaradi varnosti ljudi in drugih živali, ki so pri hiši, ima na konicah majhne kroglice.

Je treba delat :) Prikaz oranja z boškarinom na stari način

Joj koliko ljudi me gleda, trema me daje

Gajardo, super ti gre, kar tako naprej :)

Brazda mora bit ravna

Kljub temu, da je boškarin še mlad pa se je kar dobro naučil oranja. Dve brazdi bo dovolj, toliko da obiskovalci vidijo, da ohranjamo našo kulturno in naravno dediščino.

Z obeh profilov sem lep ampak mogoče je pa res levi za malenkost lepši

Plug za oranje, tehnična dediščina

Avtohtona istrska pasma, osel Sambo

Istrski osel Sambo najraje pokaže svoj desni profil :)

Istrski osel Sambo zelo rad pokaže svoje lepe zobe in svoje veselje, ker se udeležuje odlične krkavške prireditve Vonj po Istri

Avtohtona istrska pasma ovc 

Osemletni nemški ovčar in gasilec Snoopy je skupaj s svojim gospodarjem član Gasilskega društva Krkavče. Najraje pa poležava na dvorišču Gasilskega doma in opazuje okoliško dogajanje.

Utrujena pasja lepotička je solastnica sodobne torkle v Krkavčah :) 

Ti me kar slikaj ampak poziral ti pa ne bom. Labradorec važen kot pes :) 

Mačja siesta

Povezano:

Krkavče, šavrinska vas na živi skali

Cerkev sv. nadangela Mihaela

Hiša Vrešje - živi muzej v Krkavčah