Praznik v Novi vasi nad Dragonjo

Tradicionalna prireditev, Praznik vina in česna, se je tudi letos odvijala v Novi vasi nad Dragonjo. V soboto in nedeljo, 9. in 10. julija, so domačini na svoja slikovita dvorišča postavili stojnice z dobrotami, ki jih pridelujejo sami. Poleg česna, ki ima v Novi vasi že dolgo tradicijo in vina, so se stojnice bohotile tudi z drugimi izdelki, predvsem so bile bogato založene z zelenjavo.
Po degustaciji pa je, kljub vročemu soncu, obvezen sprehod skozi slikovito vasico, ki stoji na hribu, v piranskem zaledju. Kamnite vaške hiše, strnjene okoli vaške cerkvice Marije Rožnovenske in čudoviti pogledi na okoliške hribe pa vse tja do morja. Vredno obiska

Največja kamnita istrska hiša v Novi vasi nad Dragonjo. Dvonadstropna in štiriosna hiša, žal sameva

Tradicionalna prireditev, Praznik vina in česna v Novi vasi nad Dragonjo.

Del pridelkov, na stojnici, kmetije Peroša

Šarko je na kmetiji Peroša "zadolžen" za varovanje jajčevcev :)  

Na najvišji vaški točki, obdana z obzidjem, stoji vaška cerkev Marije Rožnovenske. Na zvoniku stoji kip sv. Jožefa zavetnika vasi.

Bi danes kdo znal postaviti tako klesano, kamnito hišo

Mačke vedo kako preživeti pasjo vročino :) 

Kdo me moti :) 

Stari, obnovljeni vodnjak

Kamnita hiša je dobila novodobno podobo, ostali sta le kamniti konzoli pod polico

Niša z nabožno podobico

Kamniti portal, vhod na dvorišče

Umetelno dodelan vogal kamnite hiše, z dodatkom novih lastnikov, ki so hišo obnovili tako kot mora bit 

Obnovljena kamnita hiša, s tipičnim dimnikom. Tako bi morali obnoviti vse hiše in tudi novogradnje bi morale biti v tem stilu pa na žalost temu ni tako

Domačija v Novi vasi nad Dragonjo

Nova vas nad Dragonjo, stoji na 150 m nadmorske višine. Od tu se vidi tudi morje

Zidna freska v Kulturnem domu, prikazuje s čim so se od nekdaj ljudje ukvarjali v Novi vasi. Zadaj panorama Nove vasi

Freska v Kulturnem domu, ples v različnih časovnih obdobjih

V Novi vasi nad Dragonjo so uredili tudi vaški muzej, z etnološko zbirko:

Kapelučina hiša, vaški muzej

Tonina hiša, etnološka zbirka v Sv. Petru

V prvem nadstropju Tonine hiše v Sv. Petru nad Dragonjo, so uredili bivalne prostore, kot je bilo takrat, ko je v hiši bivala Antonija Gorela. Dnevni prostor z odprtim ognjiščem, jedilni kot, posoda in vsi pripomočki, ki so jih uporabljali kmetje v piranskem zaledju konec 19. stoletja. V drugem prostoru je urejena spalnica.
Kamnita hiša je bila last premožne, kmečke družine Gorela. V družini je bilo pet hčera, Antonija je bila najmlajša. Po smrti staršev, je v hiši živela Antonija s svojo družino, pozneje pa sama. S pomočjo delavcev je skrbela za kmetijo in pridelke, ki jih je, oblečena v šavrinsko nošo, prodajala v bližnjih mestih pa tudi v Trstu.

Okno z vezenimi zavesami v spalnici

Odprto ognjišče v kuhinji (kužina), ob katerem se je nekoč zbirala družina

Jedilnica z leseno mizo, lončena in kovinska posoda

Lesena skrinja (leseni kason). Uporabljali so jo za shranjevanje žita, mlečnih izdelkov in ostalih živil.

Lesene kuhinjske omare so poznejša oprema hiš. Kupovali so jih v večjih mestih, zlasti po prvi svetovni vojni.

Sklednik

Lesena, kotna omarica in leseni mlinček za kavo

Skrinje so si kmetje izdelali sami ali pa mizar v vasi.

Zidna niša s polico za posodo

Gospodinja je zamesila kruh v lesenem, podolgovatem koritu (nečka)

Okrogla, lesena posoda za shranjevanje živil

Lončena posoda

Lesena skrinja

Spalnica ali kamra, kot so ji rekli z omaro, predalnikom in šavrinsko nošo

Širše postelje, nočne omarice, visoke omare za oblačila, so vaščani kupovali v mestu, v začetku 20. stoletja

Ob Tonini hiši je urejeno počivališče

Povezano: Tonina hiša, oljarna ali torkla

Vir komentarjev: Zloženka Tonina hiša, Etnološka zbirka v Sv. Petru

Izdal: Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, 2014

Tonina hiša, oljarna ali torkla

Tonina hiša stoji na začetku dolge vasice, Sv. Peter nad Dragonjo, v piranskem zaledju. Ime je dobila po zadnji lastnici, Toni Gorela, ki je spadala med premožnejše kmetice, kar kaže tudi velikost prostorov v kamniti hiši.
V Tonini hiši je etnološka zbirka, ki prikazuje življenje kmeta v Slovenski Istri, na koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Nekdaj so v pritličju shranjevali pridelke in orodje, viri pa pravijo, da so imeli tudi oljčni mlin in stiskalnico.
Ko so hišo obnovili in jo spremenili v etnološki muzej, so pritličje namenili oljarstvu.

Tonina hiša je zgrajena iz kamna. Kamnito stopnišče, ki pelje v bivalne prostore, se zaključi z majhno pokrito teraso (baladur)

Enonadstropna, kamnita hiša z dvokapno streho, pokrito s korci.

Mlin za mletje oliv je okrogle oblike, zgrajen iz kamna. Premer je 2,60 metra, višina je od 60 do 70 cm.

Stiskalnica oljčnega olja

Stiskalnica in posodi za zbiranje olja

Včasih so pridobljeno olje še kuhali v bakrenih kotlih, kar naj bi dalo olju boljši okus. Poleg ognjišča je posoda za nošenje olja, hehta

Lesena klop. Počitek se prileže

Peč s kotlom v katerem so greli vodo. Z vrelo vodo so polivali zmlete olive, ki so jih še prej dali v okrogle vreče, da bi prej izločile maščobe

Krožnik za pobiranje olja, piat

Orodje za zajemanje vrele vode, s katero so zalili zmlete olive, da so se maščobe hitreje izločile

Lonec za olje

Okrogle, pletene vreče so napolnili z zmletimi olivami (pašta), jih postavili na kamnit podstavek na stiskalnici, jih obtežili, polili z vrelo vodo in začelo se je stiskanje olivnega olja. Vreče se imenujejo športe, izdelane so iz konoplje ali kokosovih vlaken

Za vrtenje mlinskega kamna so bile v veliko pomoč domače živali, manjši konj ali osliček

Okno v nekdanji shrambi in lesen strop

Kamnit, plitev krožnik, vrhnji del mlina

Mlin in stiskalnica za pridelavo oljčnega olja. Etnološka zbirka v Tonini hiši.

Manjši prostor s kamnitimi posodami za shranjevanje oljčnega olja

Povezano: Svetovni dan turizma

Tonina hiša, etnološka zbirka v Sv. Petru

Podobno: Kapelučina hiša, vaški muzej

Vir: Tonina hiša, etnološka zbirka v Ravnu - Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, 1985