Prikaz objav z oznako cerkev sv. Janeza Krstnika. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako cerkev sv. Janeza Krstnika. Pokaži vse objave

petek, 22. december 2017

Landarska jama in Cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Nedaleč od Čedada, se v strmi steni, na nadmorski višini 348 metrov, skriva nenavadna cerkev. Postavljena je na začetek dolge in deloma raziskane Landarske jame. Stene in strop cerkve so iz žive skale. Posvečena je sv. Janezu Krstniku in sv. Janezu Evangelistu. Danes pridemo vanjo po dobrih sto strmih, kamnitih stopnicah. V pisnih virih se, ime Landar, prvič omenjena v drugi polovici 9. stoletja, ko je diakon Feliks dobil v posest jamo in bližnja zemljišča.
Leta 1477. je cerkev obnovil slovenski stavbenik Andrej iz Loke. O njem je malo znanega. Njegova dela prepoznamo po znaku, ki ga je vklesal v svoje umetnine. Takega najdemo tudi na sklepniku, v današnji kapeli. Ta je bila prvotno prezbiterij. Ima osmerokotni tloris z zvezdasto obokanim stropom s sklepniki in zanimivimi konzolami, ki podpirajo rebra oboka. Na stenah so se ponekod še ohranili delčki starih fresk.
V jamskem delu cerkve, današnja ladja, stoji dragocen leseni, baročni oltar, delo mojstra Jerneja iz Kobarida. Osrednji kipi predstavljajo sv. Janeza Krstnika, sv. Janeza Evangelista in sv. Štefana. Oltar zaključuje Marija Kraljica na prestolu. Vsi originalni kipi so varno spravljeni v Škofijskem muzeju.

Italija, Čedad, Furlanija - Julijska krajina
Slikovita, utrjena peš pot od parkirišča do stopnišča, ki nas popelje do Landarske jame
Gostišče pod Landarsko jamo in pogled v dolino, na vasico Lipa - Tiglio
Nadiška dolina
Baročni, leseni zlati oltar iz delavnice Jerneja Vrtava iz Kobarida, ki je delovala konec 17. in začetek 18. stoletja. 
Na sredini sv. Janez Krstnik, na desni sv. Janez Evangelist in na levi sv. Štefan. Na vrhu je, osrednja figura Kraljica Marija na prestolu. Originali lesenih kipcev so varno spravljeni v muzeju.
Za zlatim oltarjem je okoli tristo metrov raziskane in za obiskovalce odprte jame. 
Nizek zidec loči cerkev od jame, ki je deloma raziskana. Okoli tristo metrov jame si lahko ogledajo tudi obiskovalci.
Cerkev v Landarski jami, blizu Čedada, je posvečena dvema svetnikoma, to sta sv. Janez Krstnik in sv. Janez Evangelist. 
Križno obokana, gotska kapelica je bila v času Langobardov prezbiterij. Začetek Landarske jame pa je služil kot ladja.
Zvezdasto rebrasti obok kapele s številnimi sklepniki, ki imajo obliko ščitov in rozet. V središču Marija z detetom. Spodaj, levo je sklepnik z znakom mojstra, ki je opremil cerkev, to je Andrej iz Loke
Rebra zvezdastega oboka kapele zaključujejo kamnite konzole, različnih oblik: mož z majolko ...
... bradati mož z napisnim trakom ...
... kamnita konzola podobna prejšnji ...
... konzola z žensko figuro ...
... godec igra na dude
Konzola in ostanek srednjeveške freske, križ v krogu
Gotska niša in ostanki srednjeveških fresk
Leseno razpelo
Nagrobna plošča diakona Feliksa. Ta je leta 888. dobil jamo in bližnja zemljišča, v posest. Po obliki izklesanih črk menijo, da izhaja iz 8. ali 9. stoletja.

Kamniti kropilnik s podstavkom v obliki roke
Dobrih sto stopnic pa smo v eni najbolj nenavadnih cerkva. Lahko bi ji rekli jamska cerkev. Landarska jama, v strmi skali, kjer so nekdaj zatočišče iskali tudi jamski medvedi.


Povezan enodnevni izlet:

Čedad - Cividale del Friuli

Čedad, katedrala Marijinega vnebovzetja ...

Stara Gora nad Čedadom



Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
comune.pulfero.ud.it


ponedeljek, 14. avgust 2017

Ljutomer, središče Prlekije

Ljutomer ali Lotmerk kot mu pravijo Prleki, je upravno in kulturno središče Prlekije. Mesto spada v Štajersko pokrajino in Pomursko regijo. Staro mestno jedro sestavljajo trije trgi. Stari, Glavni in Miklošičev trg. Naš obisk Ljutomera je bil posvečen predvsem župnijski baročni cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki stoji ob Miklošičevem trgu. Na tem trgu, ki se je takrat imenoval drugače, je živel slavist Fran Miklošič, ki si je za svoje delovanje na Dunaju, prislužil tudi dedni viteški naslov. Po ogledu cerkve nas je tamkajšnji duhovnik povabil v župnišče in nam razkazal zanimivo, novodobno Kapelo mučencev 20. stoletja. Z mozaiki jo je opremil slovenski slikar in teolog Marko Rupnik.
Gostoljubni domačini so nas povabi na kozarec vina, ki ga pridobivajo iz številnih trt, ki rastejo v okoliških vinogradih. Jaz pa sem izkoristila dragocene minute in se odpravila na raziskovanje okolice, predvsem Glavnega in Miklošičevega trga. Veliko časa nisem imela na razpolago. Malo je manjkalo pa bi se moji "soizletniki" odpeljali brez mene. Potem bi lahko Ljutomer raziskala bolj natančno. Pa drugič. 😎 V lepa stara mestna jedra se vedno rada vračam.
Slovenija, Štajerska
Kapela mučencev 20. stoletja v ljutomerskem župnišču. Kapelo je poslikal slovenski slikar in teolog Marko Rupnik (rojen 1954. Zadlog nad Idrijo)
Slovenija, Štajerska
Marija z jabolkom ali Adamova Eva ali pa kar obe v eni 😎 Kapela mučencev 20. stoletja, mozaik pater Marko Rupnik
Slovenija, Štajerska
Baročno župnišče, zgrajeno okoli leta 1826. Za zgradbo je veliko dvorišče obdano s trakti, ki so bili nekdaj gospodarska poslopja.
Slovenija, Štajerska
Vogalna, nadstropna, baročna hiša iz leta 1885.
Slovenija, Štajerska
Niz nadstropnih hiš na Miklošičevem trgu v Ljutomeru 
Slovenija, Štajerska
Vhod v knjižnico Ljutomer
Slovenija, Štajerska
Hiša, ki izstopa v nizu hiš na Glavnem trgu je bila zgrajena okoli leta 1923. Ima visoko čelo v osrednji osi in nekaj secesijskega okrasja. 
Slovenija, Štajerska
Glavni trg v Ljutomeru. Kužno znamenje je iz leta 1729. Na visokem stebru stoji Brezmadežna, nižje stojita sv. Sebastjan in sv. Rok, ob katerem je kuža s kruhom. Za znamenjem je mestna hiša, sestavljena iz štirih nadstropnih hiš. Danes je trg zaprt za promet. Na fotografijah, ki niso tako stare, je videti okoli trga parkirišče, diagonalno čez trg pa je potekala prometna cesta. Na obeh straneh ceste so bile zelene površine. Škoda, da jih niso ohranili. Verjetno je lažje vzdrževati ploščad kot rastline. 😎
Slovenija, Štajerska
Hiša z razgibanim pročeljem in rizalitom na stranskih oseh je bila zgrajena leta 1892. V prvi osi ima širok prehod na dvorišče, v zadnji osi pa je vhod v zgradbo. V njej je bila posojilnica. 
Slovenija, Štajerska
Niz hiš na Glavnem trgu v Ljutomeru
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Hiša na Miklošičevem trgu. V njej je živel slavist Fran Miklošič s svojim bratom Ivanom
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča, bratoma Franu in Ivanu Miklošiču, na pročelju hiše na Miklošičevem trgu.
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Baročna cerkev s tremi ladjami in petimi oltarji
Slovenija, Štajerska
Doprsni kip slavista Frana Miklošiča (20. november 1813. Radomerščak pri Ljutomeru - 7. marec 1891. Dunaj) na visokem podstavku je delo kiparja Alojza Vodnika. Ustvaril ga je leta 1926. 
Slovenija, Štajerska
Kamniti baročni relief
Slovenija, Štajerska
Baročna kapela sv. Florjana ob ostanku obzidja iz leta 1736. 
Slovenija, Štajerska
Baročni oltar sv. Florjana v istoimenski kapeli ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika
Slovenija, Štajerska
Kamniti baročni relief vzidan na cerkveno obzidje
Slovenija, Štajerska
Cerkveno obzidje iz leta 1736. in dva čudovita baročna portala okrašena s kipi in reliefi
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Rožnega venca je iz leta 1737. Krasijo ga figure svetnikov, papežev in škofov. Oltarna slika je delo graškega slikarja Jožefa Tunnerja. Nastala je leta 1856.
Slovenija, Štajerska
Poslikan križno obokan strop s svetnicami v medaljonih.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Lurške Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica iz leta 1736
Slovenija, Štajerska
Baročni krstni kamen z baldahinom
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar sv. Janeza Krstnika je iz leta 1797. Izdelal ga je mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger. Oltarno sliko, Krst v Jordanu, je naslikal graški slikar Johann Beyer, leta 1856.
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča v prezbiteriju iz leta 1449. Spodnja plošča je iz leta 1596.  in je posvečena koroškemu deželnemu maršalu Reichardtu pl. Lichtensteinu.
Slovenija, Štajerska
Stene cerkve sv. Janeza Krstnika, je konec 19. stoletja poslikal Jakob Brollo, z motivi iz življenja sv. Janeza Krstnika. Leta 1901. je požar precej uničil freske. Na novo jih je poslikal slikar Franjo Horvat iz Gornje Radgone. Kiparsko okrašene konzole, ki podpirajo nosilna rebra stropa. Na desni je glava moškega z rogatim pokrivalom.
Slovenija, Štajerska
Orgle in poslikana korna ograja. Zadnja večerja
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Križa s Križanim, Marijo in Janezom
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Jožefa je iz leta 1717. Oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo slikarja Jožefa Digla iz Ljutomera. Nastala je leta 1756.
Slovenija, Štajerska
Poslikan križno obokan strop s svetniki v medaljonih. Stene prezbiterija je poslikal Anton Čeh z motivi iz življenja Janeza Krstnika, Kristusa, evangelistov in apostolov Petra in Pavla



Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Velika Nedelja




Vir:
voden ogled cerkve z umetnostnim zgodovinarjem
ljutomer.zupnija.info
Register NKD