Škofja Loka, grad in Loški muzej

Na majhni vzpetinici nad starim, srednjeveškim mestnim jedrom, stoji Škofjeloški grad. Prvič se grad omenja že leta 1215. Danes pa je v grajskih prostorih razstavljeno kar nekaj različnih zbirk, za katere skrbi Loški muzej. 830 let zgodovine na loškem prostoru se kaže skozi arheološke, etnografske, slikarske in številne druge zbirke, ki si jih je res vredno ogledati.

Čudovita Homanova palača stoji na začetku Mestnega trga. Pri obnovi palače so odkrili freski srednjeveškega vojaka in sv. Krištofa.

Hiša z okroglim, vogalnim pomolom, na Cankarjevem trgu

Detajl vogalnega pomola, kamnita konzola z živalskim likom

Hiša iz 17. stoletja z baročno fresko na pročelju, na Cankarjevem trgu, prej Sv. Jakoba trg

Cankarjev trg, prej Sv. Jakoba trg

Hiša,na Cankarjevem trgu 10, je bila sprva šola. Zgradili so jo v 17. stoletju. Podhod pod hišo, vodi na Spodnji trg.

Spominska plošča z grbom, na stari šoli, nam pove, da je leta 1627. loški graščak, Mihael Papler, daroval hišo za potrebe šole

Hiša, na koncu Mestnega trga, z lesenim balkonom na daljši stranici, je bila nekoč del srednjeveškega obzidja, kar se vidi še danes.

Škofjeloški grad in ostanek srednjeveškega obzidja

Prehod iz Mestnega trga na Cankarjev trg

V hiši, na današnji Blaževi ulici, se je rodil slovenski zgodovinar, dr. Pavle Blaznik 

Kapelica, pod kamnitim stopniščem Nunske cerkve, na Blaževi ulici

Cerkev Marije Brezmadežne ali Nunska cerkev, iz druge polovice 17. stoletja.

Arkadni hodnik, vodi do stranskega vhoda v samostansko cerkev, Marije Brezmadežne (Nunska cerkev)

Pogled skozi srednjeveška, mestna Selška vrata, na Kapucinski ali Kamniti most

Ob reki Sori

Kapucinski ali Kamniti most, čez Selško Soro, je dal postaviti grof Leopold, sredi 14. stoletja. Legenda pravi, da so ga gradili tlačani in pozabili postaviti tudi ograjo. Nekoč, ko se je grof Leopold odpravil s konjem čez most, se je ta splašil in oba sta padla v reko ter utonila. Na mostu je tudi kip sv. Janeza Nepomuka, med drugim je tudi zavetnik mostov.

Strnjen niz hiš, ob Selških vratih

Arkadno dvorišče Škofjeloškega gradu

Baročna poslikava stropa v grajski kapeli

Ohranjene freske na steni grajske kapele

Pogled s Škofjeloškega gradu, na Kapucinsko cerkev sv. Ane

Lesena zibelka, je bila darilo kraljeve družine Karađorđević, družini pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja

V Loškem muzeju je na ogled kar nekaj pohištva, družine Ivana Tavčarja

Grajski stolp

Grajski vhod

Škofjeloški grad, se prvič omenja že leta 1215. Danes je v njem Loški muzej, ki so ga ustanovili leta 1939. in hrani 830 let zgodovine na tem območju. Slika, na levem grajskem krilu, je reprodukcija Dekle iz Sorice, delo slikarja Ivana Groharja.

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, srednjeveško mestno jedro

Navje, spominski park znamenitih Slovencev

Znamenitosti Ljubljane: Navje, pokopališče in spominski park znanih in znamenitih Slovencev, je uredil arhitekt Jože Plečnik. Današnje Navje je del ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu, ki je stalo na mestu današnjega Gospodarskega razstavišča in Plečnikovega semenišča, danes Pionirski dom.

Glavni vhod na pokopališče Navje, ob Vilharjevi ulici

Grob Plečnikovih staršev. Andrej (1835-1891)in Helena (1831-1899) Plečnik, sta bila pokopana na tem mestu, ko je bilo tu še pokopališče pri Sv. Krištofu. Obelisk je iz nabrežinskega apnenca.

Odtočna cev na strehi arkad, se zaključi z ljubljanskim zmajčkom

Valentin Vodnik (1758-1819). Spomenik, v obliki žlebljenega stebra, iz črnega lesnobrdskega apnenca, so postavili Vodnikovi prijatelji. Leta 1839. ko so spomenik popravljali pa so mu dodali še Jonski kapitel.

Josip Jurčič, slovenski pisatelj, dramatik in časnikar (1844. Muljava - 1881. Ljubljana)

Matija Čop, literarni zgodovinar, teoretik, kritik in dober prijatelj Franceta Prešerna (1797. Žirovnica -1835. Ljubljana). Spomenik na Navju, je imel na stebru sovo, ob vznožju pa odprto knjigo, simbola modrosti in učenosti. Danes ju ni več, ostal je samo odrezan steber in pozlačena bršljanova vejica.

Emil Korytko je bil etnograf, rojen v Lvovu leta 1813, umrl je v Ljubljani leta 1839. V Ljubljano je bil izgnan, tu pa se je spoprijateljil s Francetom Prešernom, ki ga je učil slovensko, Korytko pa Prešerna poljsko. Kot etnograf je zbiral slovenske ljudske pesmi. Na njegovem spomeniku so Prešernovi verzi. (wikipedija)

Fran Maselj Podlimbarski (1852-1917) slovenski pisatelj in častnik. 

Nagrobna plošča Karoline pl. Bleiweis (1812-1899). Dunajčanka in žena slovenskega veterinarja in politika Janeza Bleiweisa. Ko je študiral na Dunaju, je stanoval pri njeni družini

Nagrobnik Czernyjevih.

Ivan Grohar, slovenski slikar, impresionist (1867. Sorica - 1911. Ljubljana)

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, zgodovinar, preroditelj (1756. Radovljica - 1795. Ljubljana)

Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, gozdar ( 1793. Chrudim, Češka - 1857. Ljubljana)

Janez Bleiweis, doktor medicine in veterinar pa tudi pomemben slovenski politik (1808-1881)

Arkade na Navju, kjer so spomeniki in nagrobne plošče številnih znanih in pomembnih Slovencev.

Nagrobnik družine Blaznik. Jožef Blaznik, tiskar in založnik (1800. Idrija - 1872. Ljubljana)

Marija Pleiveiss, avtorica prve slovenske kuharske knjige. Bila je tretja žena Valentina Pleiweisa, očeta Janeza Bleiweisa

Zanimiv nagrobnik, ki je bil postavljen za barona Ludovika Ahila MacNevena, potomca irske plemiške družine (1795. Praga - 1873. Ljubljana). Poročen je bil s hčerko ljubljanskega župana, Viktorijo Eleonoro baronico Codelli. Na nagrobniku je družinski grb. Na levi strani stoji grajski stolp na njem pa lovski pes. Na desni je jeruzalemski križ

Štirje visoki kamniti stebri na ljubljanskem Navju so bili nekoč del vhodnega portala Glasbene matice na Vegovi ulici

Navje, pokopališče znanih in pomembnih Slovencev, zaključujejo Plečnikovi stebri.

Vir: Ljubljansko Navje, Milena Piškur, Sonja Žitko

DZS, 1997

Sorodno: Plečnikove Žale