Trzin, grad Jable, Loka pri Mengšu

Naredila sem si turistično, kulturno - umetniški pohod po Trzinu, do gradu Jable v Loki pri Mengšu in zaključila v Mengšu, kjer sta se rodila velikana slovenske kulture, baročni slikar Franc Jelovšek in pisatelj Janez Trdina. 

Zakaj v Trzin? Ker so organizirali tek s kužki. To je zame vedno dober razlog za obisk. 😊 Start in cilj je bil pred Centrom Ivana Hribarja. Kužki vseh pasem in velikosti so se s svojimi sotekmovalci zagnali na pet kilometrov dolgo pot. Vsi so uspešno opravili tekaški izziv in bili tudi nagrajeni.

Po čudoviti sprehajalni poti ob Pšati sem se odpravila do baročne župnijske cerkve sv. Florjana, ki stoji ob vznožju hriba Onger. Oltarne mize baročnih oltarjev krasijo poslikani leseni antependiji, delo slikarja Franca Jelovška. Zanimiv je misijonski križ, delo Plečnikove šole iz leta 1957. Dragocen je tudi križev pot, ki ga je ustvaril kranjski slikar Leopold Layer. 

V starem vaškem jedru, na Jemčevi ulici je še nekaj starih hišk in domačij iz konca 19. stoletja. Tu se je rodil Ivan Hribar, znameniti ljubljanski župan. Na mestu, kjer je stala njegova rojstna hiša stoji Jefačnikova domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem. Slednje je namenjeno družabnim srečanjem in muzejskim zbirkam. 

In že sem v Loki pri Mengšu, kjer na skali nad Mengeškim poljem stoji grad Jable, tudi Jablje je pravilno. Prva omemba gradu je bila leta 1268. Današnja podoba je začela nastajati okoli leta 1530. Zgradil ga je Andrej Lamberg. Do sredine 17. stoletja je bil v družinski lasti, nato pa so se lastniki menjali. Leta 1745 je grajske prostore poslikal Franc Jelovšek. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran. V njem je dobil prostore kmetijski poskusni center fakultete za biologijo. Poleg centra so uredili tudi stanovanja. Leta 2004 so grad Jable v celoti prenovili. Upam, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije, ki je grad vzelo pod svoje okrilje, kdaj omogočil ogled gradu in fresk tudi za javnost.

Sredi Mengeškega polja, nedaleč od gradu Jable, stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana. Prvič se omenja leta 1526. Gotsko cerkev so postavili Lambergi, takratni lastniki gradu Jable. Nekaj stoletij kasneje je takratni lastnik gradu naročil Matiji Koželju poslikavo zunanje stene cerkve. Ogromni sv. Krištof je naslikan v fresco tehniki, na svež omet.

Pot na Dobeno me je peljala čez kamniti most iz domnevno 16. stoletja, mimo vodnjaka, kapelic in starih hišk vse do Mengša, kjer sem zaključila dobrih deset kilometrov slikovite poti. Ampak ta foto zgodba bo naslednja. Se nadaljuje 😊

12. tek s kužki v Trzinu, sobota 22. april 2023.

12. tek s kužki v Trzinu na pet kilometrov dolgi progi

12. tek s kužki v Trzinu. Dalmatinček s svojo sotekmovalko 💜

12. tek s kužki v Trzinu se je končal na najboljši možni način, z valjanjem po travi in regratovih cvetovih. 💛

Pšata v Trzinu in račji shod 😊

Sprehajalna pot ob Pšati v Trzinu

Trzin, cerkev sv. Florjana. Današnja baročna cerkev je iz sredine 17. stoletja. Prvotno je bila tu gotska cerkev, postavljena sredi 14. stoletja. Menda je od nje ostal zgolj kipec sv. Florjana.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Orgle so delo ljubljanskega mojstra Ivana Milavca iz leta 1908

Trzin, cerkev sv. Florjana. Stranski baročni oltar sv. Urbana iz leta 1725.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Poslikan leseni antependij stranskega oltarja s podobo sv. Urbana. Delo slovenskega baročnega slikarja Franca Jelovška, ki se je rodil v bližnjem Mengšu.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Veliki baročni oltar sv. Florjana iz leta 1725.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Detajl velikega baročnega oltarja. Marijino kronanje v atiki oltarja.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Marija Brezmadežna, slika je nastala okoli leta 1900.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Misijonski križ iz leta 1957, Plečnikova šola, arhitekt Anton Bitenc.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Edina freska v trzinski cerkvi je na slavoločni steni. Sv. Marija in sv. Jožef molita h Kristusu. Freska je delo slovenskega slikarja Matija Bradaške ml. 

Trzin, cerkev sv. Florjana. Križev pot je naslikal slikar Leopold Layer iz Kranja, konec 18. stoletja. Trzinska cerkev si je leta 1875 izprosila križev pot iz mengeške župnijske cerkve, ker je ta dobila novega.

Center Ivana Hribarja v Trzinu, informacijsko, kulturno in turistično središče kraja. Pred centrom stoji fontana, imenovana Pomlad, delo kiparja Metoda Frlica iz leta 2008.

Ob Pšati v Trzinu. Stare vaške hiše in gospodarska poslopja se prepletajo z novogradnjami.

Napis na klopi ob Pšati

Leseno znamenje s Križanim in dvokapno strešico.

Raca mlakarica išče svoje razposajene otroke 💜

Trzin, staro vaško jedro, nekaj starih hišk še stoji 💙

Trzin, pritlična hiša z dvokapno streho ima v zatrepu ptičje gnezdilnice. 💜

Trzin. Pritlična hiša iz sredine 19. stoletja, pol zidana, pol lesena. Krasi jo leseni gank v zatrepu. 

Trzin, Jefačnikova domačija. Prevozno sredstvo, nekoč in danes. 😎

Trzin, Jefačnikova domačija na Jemčevi cesti. Gospodarsko poslopje je danes prostor za druženje in muzejske razstave. Na tem prostoru je do konca 19. stoletja stala rojstna hiša Ivana Hribarja.

Pri Kraljevi kapelici se konča Trzin in začne Loka pri Mengšu. Če zavijemo levo, pridemo do gradu Jable. Kapelico zaprtega tipa s poslikavo sv. Florjana je na začetku 20. stoletja postavila družina Kralj. Imenujejo jo tudi Malnova kapelica, ker so bili Kraljevi tudi mlinarji.

Grad Jable v Loki pri Mengšu. Grajska cesta obdana s polji in travniki Mengeškega polja. Upravljalec je Kmetijski inštitut Slovenije. Pod gradom je Infrastukturni center Jable. Polja so namenjena semenski pridelavi. (kis.si)

Grad Jable, Loka pri Mengšu. Grajski vodnjak, drevored, kamniti most in kamnito stopnišče in že smo pred vhodom v grad Jable. Žal samo pred vhodom. 😎

Grad Jable v Loki pri Mengšu so med leti 2000 do 2004 v celoti prenovili. Od leta 2006 grad upravlja Ministrstvo za zunanje zadeve. Poleg protokolarnih dogodkov so na gradu možne poroke, prirejajo različne koncerte, izobraževanja, kongrese, seminarje in celo viteške igre.

Grad Jable, Loka pri Mengšu. Kamnito stopnišče s kovano pergolo.

Grad Jable, Loka pri Mengšu. Prva omemba gradu je bila leta 1268. Današnja podoba je začela nastajati okoli leta 1530. Zgradil ga je Andrej Lamberg. Do sredine 17. stoletja je bil v družinski lasti, nato pa so se lastniki menjali. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran. V njem je dobil prostore kmetijski poskusni center fakultete za biologijo. Poleg centra so uredili tudi stanovanja. Leta 2004 so grad Jable ali tudi Jablje v celoti prenovili in danes je lep kot slika 😊

Gozd za gradom Jable. Gozdna pot, za gradom, nas pripelje vse do Rašice.

Grad Jable, grajski ribnik in kamniti most.

Sredi Mengeškega polja, nedaleč od gradu Jable, stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana. Prvič se omenja leta 1526. Gotsko cerkev so postavili Lambergi, takratni lastniki gradu Jable. Informativna tabla pravi, da ima cerkev tri oltarje. 

Loka pri Mengšu, cerkev sv. Primoža in Felicijana. Prvotno je imela cerkev lesen zvonik na strehi. Današnjega so prizidali kasneje. Škoda, da niso pustili tudi lesenega. 

Loka pri Mengšu, cerkev sv. Boštjana in Felicijana. Freska sv. Krištofa je nastala leta 1893. Na svež omet jo je naslikal Matija Koželj. Leta 1998 je bila freska obnovljena.

Loka pri Mengšu. Mengeško polje, Kamniške Alpe in tekač 😊

Loka pri Mengšu. Sadni drevored.

Loka pri Mengšu. Dve veliki znamenitosti Loke. Grad Jable ali Jablje in cerkev sv. Primoža in Felicijana.

Loka pri Mengšu, Pot na Dobeno. Dvoločni kamniti most čez Pšato. Domnevajo, da je iz 16. stoletja. Ob njem so leta 1956 odkrili kamniti obelisk z imeni padlih iz Loke, v drugi svetovni vojni.

Loka pri Mengšu. Ob Gasilski cesti stoji kamniti vodnjak s polkrožnim ušesom za odlaganje škafov. V drugi polovici 19. stoletja so ga izdelali mengeški kamnoseki. Leta 2018 so vaški vodnjak obnovili. Tako pravi informativna tabla na njem. 

Loka pri Mengšu, Gasilska 51. Pritlična hiša s kamnitim polkrožnim portalom, ima na sklepniku letnico 1852. V pritličju so še ohranjena lesena polkna. V zatrepu dvokapne strehe ima valilnice za ptiče. Naj jo obnovijo prosim pa brez plastičnih oken. 💛

Vir:

informativne table

zupnija-trzin.rkc.si

Marko Lesar, Župnijska cerkev sv. Florjana v Trzinu, Kamnik, Medobčinski muzej, 2012

zloženka Grad Jable

Register NKD

Franc Jelovšek in barok na Skaručni

Skaručna je manjše, razpotegnjeno naselje v občini Vodice. Leži med cesto Šmartno pod Šmarno goro - Vodice in potokom Poljšek. Na drugi strani ceste so širna polja in travniki. Vse to lepo uokvirijo Kamniške Alpe. Iz Ljubljane se na Skaručno lahko zapeljemo z avtobusom številka 60.

Majhna Skaručna ima veliko znamenitost. Baročno cerkev sv. Lucije, ki jo je konec 18. stoletja posvetil ljubljanski škof Ernest Amadej grof Attems. Cerkev se ponaša s čudovitimi freskami, ki jih je leta 1748. ustvaril slovenski baročni slikar iz Mengša, Franc Jelovšek. Na kupoli prezbiterija lahko spremljamo zgodbo zmagoslavja sv. Lucije. Kupola osmerokotne ladje pa govori zgodbo mučeništva sv. Lucije.

Velikonočni potres leta 1895. je cerkev in freske močno poškodoval. Freske v prezbiteriju sta popravila brata, slikarja Alojzij in Pavel Šubic, v ladji pa Matej Sternen.

Če v Googlov iskalnik vnesemo Skaručna, se na prvih mestih izpiše gostilna Skaručna. Če je res tako dobra, kot pravijo, ne vem. Ob mojem obisku je bila zaprta. Pa kdaj drugič. Vsekakor je bil obisk mirne z naravo obdane vasice in lepo ohranjeno sakralno dediščino, navdihujoč in odličen za sproščen sprehod.

Skaručna. Na začetku vasi je kamnito kužno znamenje s konca 17. stoletja.

Skaručna. Polja, kozolci in gozd. Tudi Kamniške Alpe so čudovite.

Skaručna, staro vaško jedro. Leži ob cesti Šmartno pod Šmarno goro - Vodice.

Skaručna. Iz hiše na zgornji fotografiji, na desni strani ceste.

Skaručna. Znana gostilna, ki si je nadela ime kraja in Klub gurmanov Skaručna.

Ob gostilni Skaručna majhna etnološka zbirka na prostem.

Skaručna

Skaručna. Kronice ali pomladanski veliki zvonček.

Skaručna. Pritlična, obcestna hiša s frčado in dvokapno streho iz sredine 19. stoletja.

Skaručna. Obnovljeno znamenje s štirikapno streho ob romarski poti do cerkve sv. Lucije

Skaručna. Baročna cerkev sv. Lucije, župnišče in mežnarija. V župnišču je do leta 1903 domovala Ljudska šola. Takrat je bila stavba še pritlična.

Skaručna. Zunanjost cerkve sv. Lucije krasi freska velikanka s podobo sv. Krištofa. Leta 1890. jo je naslikal slovenski slikar Matija Koželj. Rodil se je 7. februarja 1842. v vasici Vesca blizu Skaručne.

Skaručna. Nekdanja mežnarija in vodnjak

Skaručna. Staro znamenje in novi vrtec

Skaručna. Cerkev sv. Lucije, kot jo vidimo danes, je iz leta 1745. Načrt za novo in večjo cerkev je izdelal stavbenik in arhitekt Candido Zulliani. Rojen 4. januarja 1712. v Trstu. Umrl je v Ljubljani, 24. maja 1769.

Potok Poljšak izvira na Skaručni. V sosednji vasi Povodje se združi s potokom Dobrava. Med Šmarno goro in Rašico se izlijeta v potok Gameljščica. Ta se nedaleč stran izlije v reko Savo.

Skaručna. Raca mlakarica uživa ob potoku Poljšak.

Skaručna. Čas žafranov.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Enoladijska cerkev z osmerokotno ladjo in kvadratnim prezbiterijem.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Leta 1748 je cerkev poslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Leta 1895. je potres poškodoval cerkev, kot tudi kipe in freske. Freske na oboku prezbiterija, ki prikazujejo zmagoslavje sv. Lucije, sta popravila slikarja Alojzij in Pavel Šubic.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Mihaela

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok osmerokotne ladje je baročni slikar Franc Jelovšek, poslikal s prizori mučeništva sv. Lucije. Ti so oštevilčeni in opremljeni z nemškimi verzi.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Veliki baročni oltar je iz leta 1749. Posvečen je sv. Luciji. Ob njej so sv. Agata, sv. Uršula, sv. Neža in sv. Apolonija, mučenke iz začetka krščanstva. Vrh oltarja krasi Marijino kronanje,

Skaručna, cerkev sv. Lucije

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Franc Jelovšek (4. oktober 1700. Mengeš - 31. maj 1764. Ljubljana)

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Orgle

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Sv. Lucijo skušajo zažgati 😢

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Jožefa z družino

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Rokokojska prižnica z reliefom Jezusa in Samarijanke je nastala v drugi polovici 18. stoletja.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križani v spomin na sv. misijon iz leta 1961.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Marijino kronanje, na vrhu velikega oltarja in čudovita baročna freska Franca Jelovška posvečena zmagoslavju sv. Lucije.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Zgodba o življenju in smrti sv. Lucije, ki se je rodila na Siciliji.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok ladje, baročni slikar iz Mengša Franc Jelovšek in baročna freska Mučeništvo sv. Lucije. Sv. Lucija je živela v času cesarja Dioklecijana, na Siciliji. Legenda pravi, da si je iztaknila oči, da bi tako odgnala snubca, saj se ni želela poročiti, temveč ohraniti vero in devištvo. Sv. Lucija je zavetnica slepih in slabovidnih. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Manjši oltar posvečen sv. Mariji Kraljici.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Votivna podoba sv. Lucije. Najstarejša ohranjena tabelna slika slikarja Matije Koželja. Ustvaril jo je po baročni podobici iz druge polovice 18. stoletja. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križev pot je naslikal Josip Marsche, na Češkem. Domači baročni slikarji niso bili navdušeni nad uvoženimi slikami.

Skaručna, nasvidenje 😊

Vir:

zupnija-vodice.rkc.si/skarucna

Dediščina ljudi in krajev, Zbornik občine Vodice, 2020

Register NKD

Wikipedia