Ankaran, arhitektura in narava

Foto sprehod po Ankaranu, od samostana sv. Nikolaja, danes hotel Convent s štirimi zvezdicami, mimo Parka spomina do sredozemskega obmorskega slanega travnika. Teh je v Evropi čedalje manj, zato je ankaranski slani travni še toliko bolj dragocen in vreden obiska.
Zelo zanimivo je tudi pokopališče školjk, ki je nastalo s poglobitvijo morskega dna, za potrebe Luke Koper. Morje je na obalo odvrglo odmrle lupine školjk in morskih polžev, ki živijo v slovenskem morju. Zanimivo je tudi nekaj, kar ob morju, ne pričakuješ. To je Slovenska planinska pot :)

Slovenska planinska pot v Ankaranu 

Bungalove v Ankaranu so zgradili leta 1953. po načrtih arhitekta Eda Mihevca

Edo Mihevc se je rodil leta 1911. v Trstu. Bil je povojni arhitekt, ki je dodobra pozidal Ljubljano in slovensko Obalo. Podobne bungalove je postavil tudi v Strunjanu

Pokončne kamnite hiške z balkoni in polkni, strehe pokrite s korci. Primorska arhitektura Eda Mihevca

Očitno je imel, arhitekt Edo Mihevc, zelo rad beneško rdečo barvo. Tako barvo je namenil tudi Benečanki v Piranu, pred skoraj 60-imi leti. V letu 2016. so rdečo barvo Benečanke odstranili

Mihevčeve vile in bungalovi stojijo v kampu Adria Ankaran, v gozdičku z obilo sence in blizu morja

Doprsni kip dr. Aleša Beblerja, na visokem podstavku, stoji v Parku spomina, ki so ga uredili Ankarančani, leta 1985. ob 40. obletnici osvoboditve. Aleš Bebler je bil španski borec, partizan, general, narodni heroj, politik, diplomat ... Rojen je bil v Idriji, 8.6.1907, umrl pa je v Ljubljani, 12.8.1981. (Wikipedia) 

Pot, ki pelje do slanega travnika

Na koncu tunela je luč :) 

Pokopališče školjk v Ankaranu, je najverjetneje nastalo ob poglobitvi morskega dna, ki ga je izvedla Luke Koper. Pri tem je začelo morje na obalo nalagati lupine odmrlih morskih polžev in školjk ter tako poskrbelo za naravno znamenitost kraja.

Slan sredozemski obmorski travnik se nahaja nedaleč od kampa Adria Ankaran. Območje je zavarovano in spada pod Naturo 2000

Slani travnik oziroma Obrežno močvirje pri sv. Nikolaju, kot je zapisano na informativni tabli. Na travniku raste obmorsko ločje, obmorska nebina, obmorski oman, modrikasti pelin in cornutijev trpotec.

Zaliv Polje, med Koprom in Ankaranom

Ogled slanega travnika je mogoč po lesenih poteh, ki so jih postavili. Obmorskih slanih travnikov, je v Evropi čedalje manj, zato je ankaranski še toliko bolj dragocen


Povezan enodnevni izlet:

Samostan sv. Nikolaja

Debeli Rtič, naravni spomenik in mladinsko zdravilišče

Lazaret in Lazzaretto

Vir: informativne table

Zloženka, Doživi Ankaran

Wikipedia

Ljubljana med Karlovško in Dolenjsko cesto

Foto sprehod po Grudnovem nabrežju, po Prulah in botaničnem vrtu pa vse do strelišča na Dolenjski cesti.

Kamniti portal z lesenimi vrati, v majhnem zidu s streho, pelje v manjši atrij, Grudnovo nabrežje

Hradeckega most povezuje Grudnovo nabrežje in Krakovski nasip. V rumeni hiši, je v prvem nadstropju, nekaj časa živel slovenski slikar Ivan Grohar.

Dolga, enonadstropna hiša na vogalu Grudnovega nabrežja in Zemljemerske ulice, je bila primestna pristava iz 17. stoletja (Register nepremične kulturne dediščine. Na kamnitem vhodnem portalu je izklesana letnica 1803.

Osnovna šola Prule s secesijskim okrasjem, arhitekt Ciril Metod Koch, zgrajena v letih 1910. do 1911. kot Tretja deška mestna šola. (eheritage.si

Doprsni kip, na visokem podstavku, slovenskega mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja, stoji pred osnovno šolo Prule.

Železna ograja, šolskega igrišča na Prulah, z vmesnimi, kamnitimi podporniki, v slogu secesije in arhitekta Kocha.

Stanovanjska hiša, s secesijskimi elementi, je bila dom uradnikov češke industrijske banke v Ljubljani. Zgrajena je bila leta 1922 (situla.org)

Stanovanjska hiša, s secesijskimi elementi, je bila dom uradnikov češke industrijske banke v Ljubljani. Zgrajena je bila leta 1922 (situla.org)

Ljubljanski botanični vrt, prehod iz zime v pomlad

Čudovita vila na Dolenjski cesti, ki jo lahko vidimo tudi iz botaničnega vrta

Jesenkov zid v botaničnem vrtu

Pomladanski veliki zvonček ali kronice, v botaničnem vrtu

Detajl vile na Dolenjski 14

Kamniti balkon hiše na Dolenjski cesti 18. Hiša je bila v lasti trgovca in mecena Franca Babiča. Tabla pod balkonom nam pove, da je hišo podaril Družbi sv. Cirila in Metoda.

Obnovljeno ljubljansko strelišče na Dolenjski cesti 11. Tu je tudi oddelek Mestne knjižnice Ljubljana

Hiša na Dolenjske cesti 22, je profana kulturna dediščina. Zgradili so jo leta 1903. Izstopa vogalni pomol s strešico in secesijska fasada. 

Spomenik Borcem in talcem padlim za svobodo 1941-1945 (napis na podstavku), na Dolenjski cesti 11, pred streliščem, arhitekt Edo Mihevc, postavljen 1956.

Hiše na Dolenjski cesti 18, 16 in 14 spadajo med naselbinsko dediščino. Enonadstropne, historično oblikovane hiše z vrtovi, datirajo v konec 19. stoletja (Register nepremične kulturne dediščine)

Hiša na Dolenjski cesti 16, iz začetka 19. stoletja

Stari, kamniti Karlovški most so zgradili leta 1864.

 Podobno: Ljubljana, Wolfova ulica

Ljubljanski Breg