Prikaz objav z oznako knjižnica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako knjižnica. Pokaži vse objave

petek, 26. januar 2018

Iz Poljan na Ljubljanski grad

Pešpot na Ljubljanski grad sem pričela pri mogočnem Narodnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah, ki stoji ob ulici Janeza Pavla II. Na današnji Streliški cesti 18 nas spominska tabla seznani, da je konec 18. stoletja, na tem mestu želel zgraditi družinsko hišo dramatik Anton Tomaž Linhart, rojen v Radovljici. V Literarnem atlasu Ljubljane lahko preberemo, da je tu uredil vrt in začel zidati hišo, vendar ga je prehitela smrt. Zapustil je ženo in dve hčerki. V istem atlasu sem zasledila, da je v sosednji hiši, na številki 20, nekaj časa živel pisatelj Ivan Cankar in njegov bratranec, umetnostni zgodovinar Izidor Cankar. Skoraj literarna četrt bi lahko rekli 😊
Od tu se lahko odpravimo na grad po bolj položni cesti ali po urejeni bližnjici. Ta nas pripelje do simpatične gotske kapelice iz leta 1916. Na drugi strani hriba, obrnjen proti botaničnem vrtu, so leta 2016. zasadili Grajski vinograd, ki premore kar 1050 vinskih trt bele in rdeče sorte. Ob njem je lepo urejena pešpot, tudi klopi ne manjkajo, ki vodi mimo Plečnikovih Šanc do mogočne srednjeveške graščine, ki jo vestno obnavljajo, tako da je ob vsakem obisku zaslediti kakšen nov detajl 🏰

Slovenija
Pogled na sakralno četrtna Poljanah, mogočna cerkev sv. Jožefa, Plečnikov Dom duhovnih vaj in sedež vatikanskega nuncija v Ljubljani.
Slovenija
Sprehajalna pot na Ljubljanski grad iz smeri Poljan in Streliške ulice.
Slovenija
Na pobočju grajskega griča stoji gotska kapelica zaprtega tipa s preddverjem in dvokapno streho
Slovenija
Gotska kapela s kipom Marije, je bil postavljena leta 1916. Letnica na hrbtni strani
Slovenija
Na obeh straneh kapelice je po eno manjše gotsko okno
Slovenija
Kamnita plošča na hrbtni strani kapele z letnico 1916
Slovenija
Kapela na prostem?
Slovenija
Pešpot oziroma sprehajalna pot ob grajskem vinogradu
Slovenija
Grajski vinograd so zasadili leta 2016, ko je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Na informativni tabli beremo, da so tu zasadili 1050 vinskih trt bele in rdeče sorte, belpin in rdečegrajec. 
Slovenija
Plečnikove Šance
Slovenija
Ljubljanski grad s srednjeveško zasnovo in dvorec pod njim


Slovenija
Bronasti spomenik kmečkim uporom, postavljen leta 1974, detajl. Avtor je kipar Stojan Batič
Slovenija
Rekonstrukcija vogalnega pomola na kamnitih konzolah
Slovenija
Štirje pomoli (eden je izpadel iz kadra), vsak na treh kamnitih konzolah
Slovenija
Gotski kamniti portal, nekdanji vhod v grad. Na vrhu je ohranjen del napisa A. E. I. O. U. , ki ni mišljen kot zapis slovenskih samoglasnikov 😎 Informativna tabla nam pove kaj črke pomenijo: Austriae est imperare orbi universo / Avstrija je poklicana vladati vesoljnemu svetu. Tako si je zamišljal cesar Friderik III. Habsburški, v drugi polovici 15. stoletja 😎
Slovenija
Sezona drsanja na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še kar traja 
Slovenija
Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu je zelo fotogenična. V samostanu, ki je ob njej pa se skriva čudovita frančiškanska knjižnica, ki jo občasno odprejo tudi za ogled. 
Slovenija
Ljubljana kot na dlani. Z Ljubljanskega gradu si jo lahko ogledamo z vseh strani 😍
Slovenija
Razgledna pot s precej ovinki a bolj položna od ostalih
Slovenija
Pešpot na Ljubljanski grad ali pa v obratno smer 😎


Podobno:

Pešpot ob reki Savi


ponedeljek, 14. avgust 2017

Ljutomer, središče Prlekije

Ljutomer ali Lotmerk kot mu pravijo Prleki, je upravno in kulturno središče Prlekije. Mesto spada v Štajersko pokrajino in Pomursko regijo. Staro mestno jedro sestavljajo trije trgi. Stari, Glavni in Miklošičev trg. Naš obisk Ljutomera je bil posvečen predvsem župnijski baročni cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki stoji ob Miklošičevem trgu. Na tem trgu, ki se je takrat imenoval drugače, je živel slavist Fran Miklošič, ki si je za svoje delovanje na Dunaju, prislužil tudi dedni viteški naslov. Po ogledu cerkve nas je tamkajšnji duhovnik povabil v župnišče in nam razkazal zanimivo, novodobno Kapelo mučencev 20. stoletja. Z mozaiki jo je opremil slovenski slikar in teolog Marko Rupnik.
Gostoljubni domačini so nas povabi na kozarec vina, ki ga pridobivajo iz številnih trt, ki rastejo v okoliških vinogradih. Jaz pa sem izkoristila dragocene minute in se odpravila na raziskovanje okolice, predvsem Glavnega in Miklošičevega trga. Veliko časa nisem imela na razpolago. Malo je manjkalo pa bi se moji "soizletniki" odpeljali brez mene. Potem bi lahko Ljutomer raziskala bolj natančno. Pa drugič. 😎 V lepa stara mestna jedra se vedno rada vračam.
Slovenija, Štajerska
Kapela mučencev 20. stoletja v ljutomerskem župnišču. Kapelo je poslikal slovenski slikar in teolog Marko Rupnik (rojen 1954. Zadlog nad Idrijo)
Slovenija, Štajerska
Marija z jabolkom ali Adamova Eva ali pa kar obe v eni 😎 Kapela mučencev 20. stoletja, mozaik pater Marko Rupnik
Slovenija, Štajerska
Baročno župnišče, zgrajeno okoli leta 1826. Za zgradbo je veliko dvorišče obdano s trakti, ki so bili nekdaj gospodarska poslopja.
Slovenija, Štajerska
Vogalna, nadstropna, baročna hiša iz leta 1885.
Slovenija, Štajerska
Niz nadstropnih hiš na Miklošičevem trgu v Ljutomeru 
Slovenija, Štajerska
Vhod v knjižnico Ljutomer
Slovenija, Štajerska
Hiša, ki izstopa v nizu hiš na Glavnem trgu je bila zgrajena okoli leta 1923. Ima visoko čelo v osrednji osi in nekaj secesijskega okrasja. 
Slovenija, Štajerska
Glavni trg v Ljutomeru. Kužno znamenje je iz leta 1729. Na visokem stebru stoji Brezmadežna, nižje stojita sv. Sebastjan in sv. Rok, ob katerem je kuža s kruhom. Za znamenjem je mestna hiša, sestavljena iz štirih nadstropnih hiš. Danes je trg zaprt za promet. Na fotografijah, ki niso tako stare, je videti okoli trga parkirišče, diagonalno čez trg pa je potekala prometna cesta. Na obeh straneh ceste so bile zelene površine. Škoda, da jih niso ohranili. Verjetno je lažje vzdrževati ploščad kot rastline. 😎
Slovenija, Štajerska
Hiša z razgibanim pročeljem in rizalitom na stranskih oseh je bila zgrajena leta 1892. V prvi osi ima širok prehod na dvorišče, v zadnji osi pa je vhod v zgradbo. V njej je bila posojilnica. 
Slovenija, Štajerska
Niz hiš na Glavnem trgu v Ljutomeru
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Hiša na Miklošičevem trgu. V njej je živel slavist Fran Miklošič s svojim bratom Ivanom
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča, bratoma Franu in Ivanu Miklošiču, na pročelju hiše na Miklošičevem trgu.
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Baročna cerkev s tremi ladjami in petimi oltarji
Slovenija, Štajerska
Doprsni kip slavista Frana Miklošiča (20. november 1813. Radomerščak pri Ljutomeru - 7. marec 1891. Dunaj) na visokem podstavku je delo kiparja Alojza Vodnika. Ustvaril ga je leta 1926. 
Slovenija, Štajerska
Kamniti baročni relief
Slovenija, Štajerska
Baročna kapela sv. Florjana ob ostanku obzidja iz leta 1736. 
Slovenija, Štajerska
Baročni oltar sv. Florjana v istoimenski kapeli ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika
Slovenija, Štajerska
Kamniti baročni relief vzidan na cerkveno obzidje
Slovenija, Štajerska
Cerkveno obzidje iz leta 1736. in dva čudovita baročna portala okrašena s kipi in reliefi
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Rožnega venca je iz leta 1737. Krasijo ga figure svetnikov, papežev in škofov. Oltarna slika je delo graškega slikarja Jožefa Tunnerja. Nastala je leta 1856.
Slovenija, Štajerska
Poslikan križno obokan strop s svetnicami v medaljonih.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Lurške Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica iz leta 1736
Slovenija, Štajerska
Baročni krstni kamen z baldahinom
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar sv. Janeza Krstnika je iz leta 1797. Izdelal ga je mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger. Oltarno sliko, Krst v Jordanu, je naslikal graški slikar Johann Beyer, leta 1856.
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča v prezbiteriju iz leta 1449. Spodnja plošča je iz leta 1596.  in je posvečena koroškemu deželnemu maršalu Reichardtu pl. Lichtensteinu.
Slovenija, Štajerska
Stene cerkve sv. Janeza Krstnika, je konec 19. stoletja poslikal Jakob Brollo, z motivi iz življenja sv. Janeza Krstnika. Leta 1901. je požar precej uničil freske. Na novo jih je poslikal slikar Franjo Horvat iz Gornje Radgone. Kiparsko okrašene konzole, ki podpirajo nosilna rebra stropa. Na desni je glava moškega z rogatim pokrivalom.
Slovenija, Štajerska
Orgle in poslikana korna ograja. Zadnja večerja
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Križa s Križanim, Marijo in Janezom
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Jožefa je iz leta 1717. Oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo slikarja Jožefa Digla iz Ljutomera. Nastala je leta 1756.
Slovenija, Štajerska
Poslikan križno obokan strop s svetniki v medaljonih. Stene prezbiterija je poslikal Anton Čeh z motivi iz življenja Janeza Krstnika, Kristusa, evangelistov in apostolov Petra in Pavla



Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Velika Nedelja




Vir:
voden ogled cerkve z umetnostnim zgodovinarjem
ljutomer.zupnija.info
Register NKD