Prikaz objav z oznako barok. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako barok. Pokaži vse objave

nedelja, 02. junij 2019

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto

Ko vstopiš v baročno cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, je kot bi vstopil v veliko torto. Tako se je pošalil naš vodič. In ni se veliko zmotil. Ob pogledu na razkošno štukaturo in poslikavo notranjosti v nežnih pastelnih barvah, se mi je zazdelo, da je ta torta bogato obložena z vanilijevo kremo. To pa obožujem. 😊

Šalo na stran. Cerkev sv. Roka so zgradili leta 1645. po veliki kugi, ki je razsajala tudi v teh krajih. Stoji v naselju Predenca, na manjši vzpetini od koder je lep pogled na Šmarje pri Jelšah in na okoliške hribe. Sprva je bila cerkev lesena. Največje spremembe je doživela s prihodom župnika Mateja Vrečarja (1702-1758). Bil je podjeten in dokaj premožen. Prideloval in prodajal je vino, imel je oljarno, usnjarno, izdeloval je tudi prenosne sončne ure.

S svojim premoženjem in z miloščino, ki so jo puščali romarji, je med leti 1738. do 1750. dal prenoviti notranjščino, ki jo lahko občudujemo še danes. Štajerski in bavarski slikarji in štukaterji so mojstrsko opravili svoje delo. V tem obdobju je cerkev dobila tudi baročne oltarje, prižnico in klopi. Leta 1745. je dal Matej Vrečar s Kalvarijo povezati romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja in cerkev sv. Roka. Tudi štirinajst kapelic in božji grob je ustvarila ista ekipa mojstrov kot cerkev sv. Roka.

Župnik Matej Vrečar je v svoji oporoki zapustil precej denarja za vzdrževanje kapelic na Kalvariji, vendar njegovi nasledniki očitno niso bili tako navdušeni nad umetnostjo. Kipe in slikarije so zanemarili in ti so začeli propadati. Na srečo pa so novodobni oblastniki v občini Šmarje pri Jelšah nad umetnostjo veliko bolj navdušeni. Našli so voljo in sredstva ter obnovili kapele in romarsko cerkev ter odprli še, meni eden lepših muzejev na Slovenskem, Muzej baroka.
Vredno obiska in ogleda. 😎

Slovenija, Štajerska
Freska na oboku ladje je posvečena Mariji s prizorom Marijinega vnebovzetja in kronanja. Fresko obdaja bogata štukatura in poslikava.
Slovenija, Štajerska
Osrednja freska na slavoločni steni predstavlja Marijo Brezmadežno
Slovenija, Štajerska
Freske na stropu prezbiterija predstavljajo prizore iz legende o sv. Roku.
Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar je posvečen sv. Roku. Ob njem sta kipa sv. Valentina in sv. Blaža, nad njim v niši pa sv. Rozalija. Vsi štirje so zavetniki pred kugo. 
Slovenija, Štajerska
Stranski, baročni oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Boštjanu
Slovenija, Štajerska
Drugi stranski oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Jožefu
Slovenija, Štajerska
Orgle in letnica 1671. na korni ograji
Slovenija, Štajerska
Freska na severni steni ladje, sv. Janez Nepomuk
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica
Slovenija, Štajerska
Pogled na kor z orglami. Strokovnjaki niso povsem prepričani kateri mojstri so poslikali notranjost baročne cerkve sv. Roka. Omenjajo pa tri slikarje: Anton Lerchinger iz Rogatca, Jožef Claus iz Brestanice in Jožef Weittenhiller, ki je prišel z Bavarskega.
Slovenija, Štajerska
Rokokojsko štukaturo pripisujejo Johannu Rauchu in Franzu Reschu, ki sta v Šmarje pri Jelšah prišla z Bavarske.
Slovenija, Štajerska
Sv. Rok je zavetnik jetnikov in kužnih bolnikov
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Osrednja freska na oboku prezbiterija predstavlja poveličanje sv. Roka. 
Slovenija, Štajerska
Baročna freska, sv. Frančišek Ksaverij
Slovenija, Štajerska
Oltar s Praškim Jezuščkom, Dete odeto v brokat.
Slovenija, Štajerska
Baročni Marijin oltar
Slovenija, Štajerska
Tla v cerkvi sv. Roka krasita mozaik in terac. Tlak je iz leta 1880. Letnica je vtisnjena v tla.
Slovenija, Štajerska
Cerkev je opremljena z lesenimi baročnimi klopmi, ki so okrašene z volutami
Slovenija, Štajerska
Zunanjost cerkve sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je zelo asketska. V primerjavi z razkošno baročno notranjostjo, je kot noč in dan. 😎
Slovenija, Štajerska
Glavni kamniti portal je nekoč krasil tudi kip, zdaj je ostala samo niša
Slovenija, Štajerska
Pogled na Kalvarijo, Šmarje pri Jelšah in cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji sredi starega mestnega jedra. Župnik Matej Vrečar je leta 1745. obe romarski cerkvi povezal s Kalvarijo.
Slovenija, Štajerska
Svete stopnice z božjim grobom so v štirinajsti in zadnji kapeli kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Kapela je bogato okrašena s freskami in štukaturami, ki so delo istih mojstrov kot pri cerkvi sv. Roka.
Slovenija, Štajerska
Baročna freska na banjasto obokanih svetih stopnicah
Slovenija, Štajerska
Obok s štukaturami, nad božjim grobom 
Slovenija, Štajerska
Mrtvi Kristus in angel, ki ga objokuje. Original je razstavljen v Muzeju baroka, ob vznožju kalvarije.
Slovenija, Štajerska
Lepotica iz 17. stoletja stoji ob romarski cerkvi sv. Roka. Hiša ima zidan spodnji del, nadstropje je leseno. Krasi ga izrezljani leseni gank z zunanjim lesenim stopniščem. Hiša je pokrita z dvokapno streho na čop. Hiša je bila dom ključarja.
Slovenija, Štajerska
Kalvarija, štirinajst baročnih kapelic in Božji grob
Slovenija, Štajerska
Nadstropno župnijsko gospodarsko poslopje s kozolcem na zadnji strani so zgradili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Leta 2012. so stavbo obnovili in odprli enega lepših muzejev v Sloveniji, Muzej baroka 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Marijino svetišče na Sladki Gori

Slovenske Konjice



Vir: voden ogled
Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014
Register NKD
Zloženka - Sv. Rok, Občina Šmarje pri Jelšah, 2003


torek, 28. maj 2019

Marijino svetišče na Sladki Gori

Župnijska cerkev Matere Božje oziroma Marijino svetišče na Sladki Gori, kot jo vidimo danes, je nastajala med leti 1743. do 1754. ko je bila posvečena. Sladkogorski župnik Janez Mikec je donacije, ki so se nabrale, uporabil za gradnjo nove cerkve, ki so jo ustvarili takratni "zvezdniki" sakralne umetnosti. Arhitekt je bil, v Mariboru rojeni, Jožef Hoffer. Baročni slikar Franc Jelovšek je cerkev obogatil s freskami v zemeljskih barvah, na katerih so prizori iz življenja Matere Božje. Tu so še kiparji in rezbarji, Ferdinand Gallo, Janez Jurij Mersi in Jožef Straub ki so izdelali čudovite lesene oltarje in kipe. Slednji je ustvaril tudi kamnite kipe, ki krasijo pročelje cerkve. Vsa lesena baročna oprema cerkve je nastala sredi 18. stoletja. 
Čudovit primer sakralne umetnosti in arhitekture, ki jo je treba obvezno videti. 😎

Slovenija, Štajerska
Milostni kip Sladkogorske Matere Božje v tronu glavnega oltarja. Za kipom je okno z vitrajem.
Slovenija, Štajerska
Glavni, baročni oltar z nišo v obliki srca, v kateri stoji kipec Sladkogorske Matere Božje. Pod njo je sv. Marjeta, nekdanja patrona stare cerkve na Sladki Gori. Kdo je mojster, ki je izdelal veliki oltar, ni znano. Nastal je okoli leta 1750. 
Slovenija, Štajerska
Freske v kupoli prezbiterija, ki nam govorijo zgodbo o Marijinem življenju, je naslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. 
Slovenija, Štajerska
Pogled iz ladje proti prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Orgle so izdelali v celjski orgelski delavnici Janeček. Janez Frančišek Janeček se je rodil na Češkem. Leta 1721. se je poročil z Marijo Sartori, hčerko bogatega celjskega trgovca. V Celju je odprl svojo delavnico in z orglami opremil marsikatero baročno cerkev na Slovenskem, kot so Crngrob, Olimje, Stična ... (celjskozasavski.si)
Štajerska
Franc Jelovšek, razkošna freska na ladijski kupoli, ki me spomni na podobno v Grobljah. Freske prikazujejo poveličanje Marije, njeno življenje, trpljenje, stanovitnost in čudodelnost. Zgodba Marijinega življenja se nadaljuje tudi na kupoli prezbiterija.  
Štajerska
Sladkogorska Mati Božja
Štajerska
Eden od štirih večjih prizorov v kupoli ladje je "Poklon štirih kontinentov", kolikor so jih takrat poznali. Moški liki  predstavljajo Evropo Afriko, Azijo in Ameriko.
Štajerska
Sporočilo Jelovškovih fresk v Marijinem sladkogorskem svetišču je: Živeti moramo krepostno kot Marija.
Štajerska
Marija, sv. Trojica in svetniki. Sliko je naslikal slovenski baročni slikar Anton Cebej (25. maj 1722. Ajdovščina - umrl okoli leta 1774. kraj kjer je umrl ni znan)
Štajerska
Stranski baročni oltar sv. Andreja. Ustvaril ga je celjski kipar Ferdinand Gallo (1709-1788) okoli leta 1750. Kipa ob straneh predstavljata sv. Petra in sv. Pavla. V niši na vrhu je sv. Janez Nepomuk.
Štajerska
Levi stranski oltar. V osrednji niši sv. Jedrt, ob njej sv. Apolonija in sv. Lucija. V niši na vrhu oltarja je sv. Helena obdana z angeli. Kipar Ferdinand Gallo. 
Štajerska
Baročna prižnica je nastala v delavnici Mersi in Jožefa Strauba, sredi 18. stoletja. Razkošna, rokokojsko okrašena prižnica ima štiri sedeče kipe, ki predstavljajo: Vero, Upanje, Ljubezen in Trdnost. Na strehi baldahina stoji Marija z Detetom, obdana z angeli.
Štajerska
Križev pot
Štajerska
Marijino romarsko svetišče na Sladki Gori so sredi 18. stoletja ustvarili umetnostni velikani tistega časa: arhitekt Jožef Hoffer, slovenski baročni slikar Franc Jelovšek in kiparji Jožef Straub, Ferdinand Gallo in Janez Jurij Mersi. 
Štajerska
Baročno cerkev Matere Božje na Sladki Gori so zgradili med leti 1744. do 1754, po načrtih, v Mariboru rojenega, arhitekta Jožefa Hofferja (1700-1764)
Štajerska
Kipe, ki krasijo pročelje cerkve na Sladki Gori, pripisujejo nemškemu kiparju, ki je živel in delal v  Mariboru, Jožefu Straubu (1712-1756). Na vrhu kraljuje kip Matere Božje z Detetom. V niši je kip sv. Marjete patrone starejše cerkve, ob njej še sv. Jernej in sv. Florjan. Kipi so nastali okoli leta 1755.
Štajerska
Dvonadstropno župnišče s štirikapno streho so gradili med leti 1744. do 1754. 
Štajerska
Nadstropna hiša je bila zgrajena leta 1794. V njej je bila kaplanija, ob njej pa gospodarsko poslopje v obliki črke L.
Štajerska
Pritlično gospodarsko poslopje v obliki črke L je iz leta 1802. 
Štajerska
Tudi lesena hiška z dvokapno streho na čop, je del lepo obnovljenega župnijskega kompleksa.
Štajerska
Park z razpelom pod cerkvijo Matere Božje na Sladki Gori
Štajerski
Vinogradi na Sladki Gori
Štajerska
Bogato členjena nadstropna in dvoosna vogalna hiša je iz druge polovice 19. stoletja. V pritličju je bila nekoč trgovina. Nekdaj lepotica, danes prepuščena zobu časa.
Štajerska
Na hiši je spominska plošča posvečena padlim v drugi svetovni vojni


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah


Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto 

Slovenske Konjice


Vir:
voden ogled
Sergej Vrišer, Sladka Gora, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 21, Ljubljana, 1979
Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014
Register NKD