Prikaz objav z oznako Janez Wolf. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Janez Wolf. Pokaži vse objave

sreda, 28. november 2018

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Slovenija
Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.
Slovenija
Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 
Slovenija
Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 
Slovenija
Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije
Slovenija
Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo
Slovenija
Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom
Slovenija
Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 
Slovenija
Šentrupert na Dolenjskem
Slovenija
Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 
Slovenija
Slovenija
Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...
Slovenija
Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 
Slovenija
Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.
Slovenija
Gotska zakramentalna hišica
Slovenija
Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 
Slovenija
Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo
Slovenija
Cerkvene klopi je načel zob časa. 
Slovenija
Prižnica
Slovenija
Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 
Slovenija
Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 
Slovenija
Sv. Andrej na sklepniku
Slovenija
Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah
Slovenija
Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.
Slovenija
Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca
Slovenija
Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije
Slovenija
Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo
Slovenija
Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami
Slovenija
Sončna ura na pročelju cerkve
Slovenija
Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo
Slovenija
Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 
Slovenija
Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.
Slovenija
Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:


Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija



Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001
slovenska-biografija.si
Register NKD


ponedeljek, 23. julij 2018

Cerkev sv. Štefana v Postojni

Baročna cerkev sv. Štefana stoji v središču starega mestnega jedra Postojne, na manjši vzpetini, kjer je bilo nekoč pokopališče. Zgradili so jo leta 1777, o čemer priča tudi letnica na vhodnem portalu. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Leopold Hofer.
Cerkev je v 19. stoletju prizadel požar, tako da je današnja predelana in na novo opremljena. Enoladijska cerkev z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu, zavetniku konj. Poleg glavnega ima cerkev tudi dva stranska oltarja. Vsi so delo Janeza Vurnika iz Radovljice in Matije Tomca, ki je imel svojo delavnico v Šentvidu pri Ljubljani. V štirih rahlo zaokroženih nišah so lepo prilegajoče se spovednice. Vsako krasi oljna slika slikarja Janeza Wolfa. Na slikah so upodobljeni: sv. Katarina, sv. Kralj David, sv. Peter in sv. Magdalena.
Kupoli prezbiterija in ladje sta bogato poslikani. V prezbiteriju sv. Trojica in medaljoni z evangelisti. Kupola ladje pa je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana, v medaljonih lahko prepoznamo sv. Danijela z levi, sv. Katarino, sv. Antona Padovanskega in sv. Andreja s križem.
Velja se sprehoditi tudi do pokopališča, ki je nedaleč stran, ob Tržaški cesti in si ogledati baročno grobnico veleposestniške družine Jurca.

Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Štefana v Postojni so zgradili leta 1777. po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797). V 19. stoletju je cerkev prizadel požar, tako da so jo nekoliko predelali, dobila pa je tudi novo opremo.
Slovenija, Notranjska
Baročna cerkev posvečena sv. Štefanu, zavetniku konj. Tudi to kaže kako velik pomen za kraj je imelo furmanstvo in seveda konji. Pred cerkvijo stoji doprsni kip sv. papeža Janeza Pavla II
Slovenija, Notranjska
Glavni, kamniti portal cerkve sv. Štefana, z letnico 1777.
Slovenija, Notranjska
Okno obdano s pilastri, nad glavnim portalom. Kamniti okenski okvir, slednjega posnema.
Slovenija, Notranjska
Enoladijska, baročna cerkev sv. Štefana z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu. Ob straneh se v štirih, rahlo zaokroženih nišah lepo prilegajo spovednice.
Slovenija, Notranjska
Božje jagnje
Slovenija, Notranjska
Baročni kropilnik
Slovenija, Notranjska
Kupola ladje je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana.
Slovenija, Notranjska
Poleg prizorov iz življenja sv. Štefana, so na oboku ladje, v medaljonih, naslikani sv. Danijel, prerok, ki je največkrat upodobljen z levi, sv. Katarina, sv. Anton Padovanski in  sv. Andrej.
Slovenija, Notranjska
Oljna slika sv. Magdalene je delo slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)
Slovenija, Notranjska
Najstarejša je oltarna slika sv. Frančiška Asiškega, v stranski kapeli, delo slikarja Andreja Herrleina (1739. Wurzburg - 1817. Ljubljana). Kamnita kipa predstavljata sv. Tomaža Akvinskega in sv. Antona Puščavnika.
Slovenija, Notranjska
V kupoli prezbiterija je naslikana Sveta Trojica, v medaljonih pa štirje evangelisti. Vse stenske poslikave so delo italijanskega slikarja Domenica Fabrisa. Cerkev je poslikal med leti 1876 do 1879.
Slovenija, Notranjska
Orgle z baročno omaro in vhodna lopa
Slovenija, Notranjska
Sv. Kralj David, oljna slika slikarja Janeza Wolfa
Slovenija, Notranjska
Oba stranska oltarja sta iz sredine 19. stoletja. Mojstra sta bila Janez Vurnik iz Radovljice in Matija Tomc, ki je imel delavnico v ljubljanskem Šentvidu.
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Glavni oltar s kipom sv. Štefana
Slovenija, Notranjska
Korna ograja
Slovenija, Notranjska
Sv. Marija Magdalena upodobljena s hudičevo glavo v rokah. 
Slovenija, Notranjska
Obokan in poslikan predprostor, pod korom in omara za knjige.
Slovenija, Notranjska
Župnišče z dvoramnim kamnitim stopniščem
Slovenija, Notranjska
Nagrobna plošča in grb družine Nicoletti.
Slovenija, Notranjska
Kapela sv. Lazarja z zvonikom, na pokopališču v Postojni, je bila zgrajena leta 1853. 
Slovenija, Notranjska
Kapela s kupolo je zadnji dom družine Jurca. Zgrajena leta 1910.
Slovenija, Notranjska
Relief na kapeli sv. Lazarja



Povezano:

Postojna ni samo Postojnska jama


Vir: Drago Kolenc, Kraji, kjer je prepih doma