Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec

Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec, hrani čudovito in izredno zanimivo etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali v 19. stoletju pa nekje do polovice 20. stoletja. Marsikateri od teh predmetov je ponekod v uporabi tudi danes.
Podolgovata, pritlična hiša predstavlja značilno arhitekturo 19. stoletja, v Posotelju. Najlepši okras hiše, po mojem mnenju, je dvokapna streha, krita s slamo. Hiša je lesena, z majhnimi okni in več manjšimi prostori, v katerih so tla prekrita z ilovico. V osrednjem delu je črna kuhinja, na obeh straneh pa jo obdajajo spalno bivalni prostori, kjer ima svoj prostor tudi obvezna krušna peč.

Pod debelimi tramovi je lesena polica s steklenimi predmeti

V Šmitovi hiši prirejajo tudi različne delavnice. Mi smo se preizkusili v izdelovanju žulik :) 

Žulike, danes jim rečemo žemlje, smo spekli v črni kuhinji in vse do zadnje tudi pojedli. Niso bile slabe :) 

Črna kuhinja

Sklednik s keramičnimi pekači. Tega srčastega bi z veseljem imela :)

Stara stenska ura, na uteži

Majhna okna niso krasile zavese, saj so te zapirale pot svetlobi. Zato so na zgornji rob okna pritrdili izvezene, platnene trakove.

Smo zaklenili :)

Petrolejka

Žrmlje, lesena naprava za ročno mletje žita, ki so jo imeli doma in tako sami pridobivali moko. Lesene stopnice, vodijo na podstrešje. 

Mentrga, lesena miza za mesenje testa, s predalom. Lesena lopata za polaganje testa v krušno peč in drugi kuhinjski propomočki

Zanimiva lesena skrinja, ki nima pokrova, temveč en velik in globok predal, podoben kašči

Nabožna slika na steni

Glineni kipec Matere Božje

Streha krita s slamo. Žleb in nosilci so leseni.

Spalnica in obvezno razpelo

Lesena omarica, na nogicah

Enojna omara s predalom, za oblačila

Sirkova metla in lesena smetišnica z dolgim ročajem

Za dojenčke pa zibelka



Povezano: Muzej na prostem Rogatec

Tonina hiša, etnološka zbirka v Sv. Petru

V prvem nadstropju Tonine hiše v Sv. Petru nad Dragonjo, so uredili bivalne prostore, kot je bilo takrat, ko je v hiši bivala Antonija Gorela. Dnevni prostor z odprtim ognjiščem, jedilni kot, posoda in vsi pripomočki, ki so jih uporabljali kmetje v piranskem zaledju konec 19. stoletja. V drugem prostoru je urejena spalnica.
Kamnita hiša je bila last premožne, kmečke družine Gorela. V družini je bilo pet hčera, Antonija je bila najmlajša. Po smrti staršev, je v hiši živela Antonija s svojo družino, pozneje pa sama. S pomočjo delavcev je skrbela za kmetijo in pridelke, ki jih je, oblečena v šavrinsko nošo, prodajala v bližnjih mestih pa tudi v Trstu.

Okno z vezenimi zavesami v spalnici

Odprto ognjišče v kuhinji (kužina), ob katerem se je nekoč zbirala družina

Jedilnica z leseno mizo, lončena in kovinska posoda

Lesena skrinja (leseni kason). Uporabljali so jo za shranjevanje žita, mlečnih izdelkov in ostalih živil.

Lesene kuhinjske omare so poznejša oprema hiš. Kupovali so jih v večjih mestih, zlasti po prvi svetovni vojni.

Sklednik

Lesena, kotna omarica in leseni mlinček za kavo

Skrinje so si kmetje izdelali sami ali pa mizar v vasi.

Zidna niša s polico za posodo

Gospodinja je zamesila kruh v lesenem, podolgovatem koritu (nečka)

Okrogla, lesena posoda za shranjevanje živil

Lončena posoda

Lesena skrinja

Spalnica ali kamra, kot so ji rekli z omaro, predalnikom in šavrinsko nošo

Širše postelje, nočne omarice, visoke omare za oblačila, so vaščani kupovali v mestu, v začetku 20. stoletja

Ob Tonini hiši je urejeno počivališče

Povezano: Tonina hiša, oljarna ali torkla

Vir komentarjev: Zloženka Tonina hiša, Etnološka zbirka v Sv. Petru

Izdal: Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, 2014