Gorica - Gorizia

Obiskali smo Gorico, starejšo sestro naše Nove Gorice. Glede na to, da je med njima razlika v letih skoraj tisoč let, bi lahko rekli tudi pra, pra ... babico. 😉 Kakorkoli že, Gorica je lepo mesto, polno zgodovine, čudovitih palač, cerkva, spomenikov in trgov. Nekoč smo bili veseli številnih modnih trgovin z oblačili, danes pa se lahko bolj posvetimo številnim mestnim znamenitostim.
Gorica se prvič omenja že leta 1001. Danes je Gorica glavno mesto Goriške pokrajine, ki je del dežele Furlanija - Julijska krajina. V njej živijo različni narodi, med njimi je številna slovenska narodna manjšina. Delujejo v slovenskih društvih, ki so svoj dom znova našla v Fabianijevi palači Trgovskega doma.
Glede na to, da je to foto blog, naj fotografije povedo zgodbo o delčku starega mestnega jedra Gorice.

Ob mestnem parku stoji umetelno izrezljana meteorološka hišica. Postavili so jo leta 1895.

Beneško - gotska palača na Korzo Verdi v Gorici

Slovenski arhitekt Maks Fabiani je zadnja leta življenja preživljal v Gorici. Tu je leta 1962. umrl. Rodil se je leta 1865. v Kobdilju blizu Štanjela. Leta 2015. so ob mestnem parku in v bližini palače Trgovskega doma, ki so jo zgradili po njegovih načrtih, postavili doprsni bronasti kip našega arhitekta.

Pietro Zanutti, pesnik, ki je objavljal v furlanskem jeziku. Leta 1911. so mu postavili spomenik v mestnem parku. Doprsni kip na visokem, monumentalnem podstavku z reliefom, je delo kiparja iz Vidma.

V goriškem mestnem parku je dobil svoj prostor tudi slovenski pesnik Simon Gregorčič

Mestni park, ob Korzo Verdi, so uredili leta 1863. Krasi ga okrogli vodomet. V njem je veliko sredozemskih in eksotičnih rastlin, med katere so umestili spomenike pomembnih mož. Spomenika pomembne ženske, tu nisem opazila 😎

Trgovski dom v Gorici. Čudovito, vogalno, secesijsko palačo so postavili med leti 1903. do 1905. po načrtih slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. V palači so bile trgovine, banka, različna slovenska društva, restavracija, telovadnica, gledališče, knjižnica, čitalnica, nekaj stanovanj in verjetno še kaj. Palačo so zgradili na pobudo Henrika Tume in za potrebe goriških Slovencev. 

Palača Alvarez na ulici Armando Diaz 5, je bila zgrajena med leti 1753. do 1758. V njej je bila sirotišnica. V prvi svetovni vojni je bila tu vojaška bolnišnica, kar je ostala vse do osemdesetih let 20. stoletja. Danes je v palači Alvarez sedež Videmske univerze v Gorici. V njej domujejo tudi Pokrajinski arhiv, muzej in knjižnica. (consunigo.it)

Palača Gimnastične zveze v Gorici, vse od leta 1868. na ulici Rismondo. 

Secesijska palača na Korzo Verdi

Korzo Giuseppe Verdi v Gorici

Del pokrite tržnice v Gorici, ob Korzo Verdi

Palača goriške pošte, ki je zaradi visokega stolpa videti kot cerkev, je bila zgrajena med leti 1931. do 1933.

Neptunov vodnjak iz prve polovice 18. stoletja. Stoji na Trgu zmage - Piazza della Vittoria. Trg je znan tudi kot Travnik, kar je nekoč ta prostor tudi bil. 

Osrednji del palače, s kamnitim balkonom na konzolah in nišo s kipom, na ulici Carducci v Gorici

Kapela Svetega Križa - Capella dell'esaltazione della croce, s črno kupolo na zvoniku. Baročno kapelo so postavili leta 1746. po naročilu grofa Avguština Codellija in spada v kompleks palače Kobenzl - Codelli.

Baročno pročelje kapele sv. Križa

Palača Cobenzl Codelli je iz 16. stoletja in stoji na ulici Carducci. Palačo je postavil grof Janez Kobenzl, leta 1587. Kasneje jo je kupila goriška plemiška družina Codelli. Ti so palačo povečali in jo 1794. podarili mestu, ki je v njej uredilo sedež goriške nadškofije, kar je še danes. 

V palači Cobenzl je služboval tudi zadnji goriški nadškof, ki je bil slovenskega rodu. Frančišek Borgia Sedej se je rodil leta 1854. v Cerknem. Na njegovi rojstni hiši, na Bevkovi ulici, stoji spominska plošča

Dvonadstropna palača z romanskimi biforami

Jezuitska cerkev sv. Ignacija in strnjen niz palač pod Goriškim gradom

Secesijska palača

Palača z dvema triforama v osrednjem delu, na Trgu - Piazza Vittoria 41. V atriju palače je vhod v mestni kino

Mestni kino v Gorici

Še en selfi velikega boga morja, Neptuna 😉

Večjezična spominska plošča, tudi v slovenskem jeziku, na pročelju ene od palač na Piazza Vittoria. Na tem trgu, ki je bil nekoč travnik, so aprila 1714. usmrtili enajst voditeljev Tolminskega kmečkega punta.

Pod grajskim hribom je predor, nad predorom pa stopnišče, ki vodi do Goriškega gradu

Palača Paternolli na Piazza Vittoria. Družina Paternolli se je ukvarjala s tiskarstvom. Vse do leta 1849. je bila to edina tiskarna v Gorici. V lasti družine je bila do leta 1929. Tiskali so tudi v slovenskem jeziku. Že leta 1838. so natisnili dve slovenski pesmarici. (kamra.si)

Trg Vittoria zaključuje mogočna palača Torriana iz 16. stoletja. Leta 1773. naj bi tu bival veliki osvajalec ženskih src, Giacomo Casanova. Danes je v palači sedež prefekture. Na trgu Vittoria stoji tudi marmorni steber sv. Ignacija. Postavili so ga leta 1687. 

Strnjen niz goriških palač pod grajskim gričem. Palača s trikotnim čelom je palača Sigisfredo iz leta 1770. 

Dvorišče palače Sigisfredo

Preddverje tlakovano s prodniki in dvorišče s kipom palače Sigisfredo

Jezuitska cerkev sv. Ignacija

Raštel, znamenita goriška ulica, ki povezuje pot na grad in trg Vittoria. Na začetku ulice so bila nekoč kovinska, rešetkasta vrata, ki so ločevala mesto in podeželje. V času Jugoslavije, ko smo na veliko hodili v "šoping" v Italijo, je bil Raštel poln trgovin in lokalov. Danes je to peš cona, trgovin je le za vzorec. 

Ime trga Vittoria se je tekom let spreminjalo. Nekoč Travnik, danes prostor za druženje in sejemske prireditve.


Povezano:

Goriški grad, mesto nad mestom

Cerkev sv. Ignacija

Vir: Gorizia turizmo

Piran, Fiesa, Pacug, Beli Križ, Piran

Ne, ni avtobusni vozni red. To je moja slikovita peš pot, ki se začne in konča v Piranu, dolga je približno deset kilometrov. Ob njej pa morje in gozdovi, narava in jezeri, vile in počitniški domovi pa razglediiiiii 😍

Zelena Fiesa

Veliko jezero v Fiesi je nastalo za potrebe nekdanje opekarne. Ob njem, tam kjer je danes travnik oziroma plaža, so stale dolge lesene barake. V njih so izdelovali opeke. Domačini, ki so tu odraščali, se spomnijo, da so se v jezeru tudi kopali. Potem pa se je zgodila utopitev pa ne le ena in kopanje so prepovedali.

Zelena Fiesa ima svoj gozd in svoje gobe. Jurčki ravno niso, so pa lep okras gozda

V gozdu, v bližini Malega jezera, se nahaja izvir Bosna, Bosnia, domačini mu pravijo Božnja. Ni ravno alpsko živahen, je pa mediteransko ležeren. Vsake toliko malce zabrbota in tako pokaže, da je pravi izvir. Od kod ime? Razlag je kar nekaj. Meni je najbolj všeč tista, ko so otroci postali žejni, so rekli gremo v Bosno po vodo. Voda je bila takrat pitna, izraz "Bosna" pa se je otrokom zdel kot nekaj kar je daleč. Potok z vodo napaja Malo jezero

Dom Breženka je dobil ime po obrežnem polžu. V stavbi je Center šolskih in obšolskih dejavnosti.

Z Breženke je lep pogled na piranski klif in tlakovano peš pot pod njim

Suhozid v gozdu

Detajl secesijske vile v Fiesi

Secesijska vila v razpadanju. Verjetno zgrajena okoli leta 1900. Stoji na meji med Fieso in Pacugom.

Bungalovi, ki stojijo ob secesijski vili in so prav tako v razpadanju, so po mojem mnenju zgrajeni po načrtu arhitekta Eda Mihevca. Po besedah domačina, je bil tu nazadnje počitniški dom nekdaj uspešne Kartonažne tovarne.

Še en del Mihevčevih bungalovov v Fiesi. 

Prava mediteranska idila. Kamnita hiša sredi oljčnega nasada

Vodnjak ob poti

V Pacugu je kar nekaj počitniških domov

Srečneži, ki imajo tak razgled s svojih teras 😎

Pot med bambusi

Počitniški dom v zalivu in piranska cerkev v daljavi

Klop z razgledom 😎

Od Belega Križa do Italije 😎

Če je Beli Križ, mora imeti svoj križ. Obkrožajo ga mozaiki štirih evangelistov. 

Pogled na Fieso, Pacug in na Tržič - Monfalcone

Vila v gozdu z beneškim pridihom. Stolpič in beneško-gotsko okno, na žalost zazidano. Ker je opeka enaka kot pri stolpiču, predvidevam da je bilo okno že v osnovi samo navidezno

Tlakovana gozdna pot povezuje Beli Križ in Fieso, ali obratno, po želji

Še blagi ovinek na levo in ...

... konča se gozdna idila in odpre se pogled na jezero in morje

Kdo bo hitrejši? Jaz, kajti barka je zasidrana 😄

Piranski kamniti portal, Ulica IX. korpusa

Ko maček misli, da je lev 💜

Kar tukaj, ob tvoji nogi bom počival, lahko me pa tudi malo "čohaš" 💓

Koliko rok je že videla tale kljuka 😎 Vhod na zvonik cerkve Marije Zdravja, ob svetilniku

Na Punti. Ena kleše istrski kamen, eden opazuje, da o psu niti ne govorimo 😎

Forma viva na Punti. Delfinček ujet v istrski kamen 💜

V nekdanjem stanovanju svetilničarja, so občasne razstave. Tokrat so ustvarjali otroci iz piranskih vrtcev. Mogoče se pa Piran ojunači in iz razgibanega svetilničarjevega stanovanja nastane luksuzni apartma 😉

Cerkev Marije Zdravja na Punti, je dobila obnovljeno štukaturo na stropu

Piranske strehe in dimniki

Piran 💓


Piranske foto zgodbe