Notranje Gorice, središče Ljubljanskega barja, od kamnoloma do nežnih močvirskih tulipanov

Že precej časa, da ne rečem že kar nekaj let, se pripravljam na obisk Ljubljanskega barja v času, ko cvetijo močvirski tulipani. In čas je napočil, vreme je pravo, ravno prav toplo, spomladansko. Grem. V luči varovanja okolja sem se odpravila na izlet z LPP. Ljubljanski potniški promet in avtobus številka 6B nas pripelje vse do opuščenega kamnoloma v Notranjih Goricah. 

Sledi ogled vasi v kateri je nekaj let deloval duhovnik in slovenski pisatelj Janez Jalen. Roman Bobri sem prebrala nekajkrat, od otroštva do odraslih let in vedno mi je bil zelo všeč. Dogajanje je pisatelj postavil ravno v te kraje, kjer so imeli naši predniki svoja bivališča oziroma kot jim pravimo, kolišča. 

Po foto sprehodu skozi Notranje Gorice pa pohod po Barjanskih stezicah, mimo polj in travnikov, do mokrišč, ki jih v teh pomladnih dneh krasijo močvirski tulipani. Po približno devet kilometrov prehojenih slikovitih poti sem prišla do Vnanjih Goric in na začetek Brezovice. Tam pa zopet na naš ljubi, nepogrešljivi LPP in domov. Čudovito je bilo. Ni treba daleč, da je lepo in zanimivo. 😊

Močvirski tulipan, lepotec, ki na začetku pomladi krasi Ljubljansko barje

Na začetku Notranjih Goric stoji pritlična hiška z elementi secesije. Zgrajena v prvi četrtini 20. stoletja.

Spomenik padlim v drugi svetovni vojni je delo dveh arhitektov. To sta Jože Plečnik in njegov študent Anton Bitenc. Postavili so ga leta 1953. Na visokem kamnitem stebru so imena padlih. Zgornji del je oblikovan kot relief s posvetilom.

Zgornji del spomenika, padlim v drugi svetovni vojni, z reliefom in posvetilom. Arhitekta Jože Plečnik (1872-1957) in Anton Bitenc (1920-1977).

Pravokotna tlakovana ploščad, na kateri stoji spomenik NOB v Notranjih Goricah.

Notranje Gorice, Zadružni dom, zgrajen po drugi svetovni vojni, Plečnikov spomenik NOB, nekdanji kamnolom. Notranje Gorice so najstarejše naselje v občini Brezovica. 

Notranje Gorice - Opuščeni kamnolom. Sredi 19. stoletja (od 1846-1857) so tu pridobivali kamen za gradnjo železniške proge oziroma Južne železnice, ki povezuje Dunaj in Trst.

Notranje Gorice, Podpeška cesta 393, čudovito obnovljeno gospodarsko poslopje. Danes v njem domuje picerija Pr Pavlet in tako nadaljujejo dolgoletno gostinsko tradicijo. Na svoji spletni strani prpavlet.si pravijo, da je v njihovo gostilno rad zahajal pisatelj Janez Jalen, 'ki si je z vaščani ob dobri kapljici izmenjeval zanimive zgodbe o mostiščarjih'.

Notranje Gorice - Zidano znamenje, s štirimi polkrožnimi nišami in štirikapno strešico, stoji sredi starega vaškega jedra. Označuje tudi središče Ljubljanskega barja. Znamenje je iz leta 1868. Leta 1872. jo je poslikal podobar in slikar Ivan Šubic (1830. Hotovlja - 1898. Škofja Loka). 

Notranje Gorice, Cesta na Preske, gospodarsko poslopje, hlev in senik v nadstropju, ki ima opečne prezračevalne okenske odprtine, prva četrtina 20. stoletja. 

Notranje Gorice - V deželico je prišla pomlad. Magnolija in še nekaj rumenega 😊

Notranje Gorice - Župnijska cerkev sv. Martina. Nekaj let je v njej služboval slovenski pisatelj, avtor znamenitega romana Bobri, Janez Jalen. Cerkev kot jo vidimo danes je iz druge polovice 19. stoletja. V pisnih virih je prvič omenjena v 15. stoletju.

Notranje Gorice, župnijska cerkev sv. Martina in vaško pokopališče

Notranje Gorice, Podpeška cesta 402, pritlična hiša z delilnim zidcem, dvokapno streho na čop in frčado, ima na portalu letnico 1852.

Notranje Gorice, Podpeška cesta 402, osrednji del hiše s portalom iz podpeškega marmorja in letnico 1852. Vidi se, da je hiša na novo pokrita. Upam, da obnovijo še ostalo. Čudovita bo. 😊

Notranje Gorice, Podpeška cesta 402, detajl vhodnega portala iz podpeškega marmorja in lesenih profiliranih vrat. 

Notranje Gorice - Vaška idila, mir in spokoj. Konjiček se prav nič ne pusti motiti 💜

Notranje Gorice - Osnovna šola. Ob njej stoji, na visokem podstavku, doprsni kip domačina, narodnega heroja Lada Mavsarja Ronka. Kip je delo kiparja Marjana Keršiča iz leta 1984.

Notranje Gorice, stanovanjska hiša z delavnico v pritličju, na Mavsarjevi cesti, ima nad glavnim vhodom reliefno letnico nastanka, 1913. Secesijska fasada hiše je okrašena z opeko.

Notranje Gorice so približno pet kilometrov oddaljene od Ljubljane. Tja se lahko odpravimo na izlet z LPP, avtobus številka 6B.

Notranje Gorice - Ljubljansko barje 

Močvirski tulipan, kot nam že ime pove, raste na močvirnih področjih. Ljubljansko barje je pravi raj za te lepe, a žal strupene rastline. Močvirski tulipan je v Sloveniji zaščitena vrsta, ki počasi izginja, zato jih ne nabiramo, lahko jih občudujemo in fotografiramo. 😊

Ljubljansko barje - Močvirski tulipan je lahko tudi senčnik, recimo za pridne mravljice 😊

Ljubljansko barje - Močvirski tulipan. V daljavi Vnanje Gorice

Pogled proti Sveti Ani in istoimenski cerkvici na vrhu

Sadje letos bo 😎

Rapsodija v belem 💟

Nežnost v belem, na nekem vrtu 😊

Velikonočnice na Boču

Vir:

Register NKD

brezovica.si/notranjegorice

wikipedija

Plečnikova cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju so gradili, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1937. do 1940. Pobudo za gradnjo cerkve je dal Fran Saleški Finžgar, vendar je od prve pobude do realizacije, preteklo kar nekaj časa. Denarja je bilo premalo, pojavile so se tudi težave z lastniki zemljišč. Med tem časom je Plečnik naredil več načrtov za cerkev. Med njimi je tudi načrt okrogle cerkve. Ta bi bila šele zanimiva.
Gradnja cerkve se je začela, ko je organizacijo prevzel barjanski duhovnik in arhitektov nečak Karel Matkovič. Gradnjo je pripeljal do konca, vendar z izdatno pomočjo Plečnikove družine. Sestrin sin je cerkev zidal, zidavo so omogočili tudi prihranki brata Andreja, zadnje dolgove pa so poravnali iz Janezove zapuščine. Tako imamo na Ljubljanskem barju pravi biser Plečnikove arhitekture in prav vsak najmanjši detajl je prava znamenitost in vreden naše pozornosti.
Ob Svetovnem dnevu turističnih vodnikov (21.februar) smo se odpravili na ogled Plečnikove cerkve sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Nič nenavadnega, če se na ogled ne bi zapeljali kar z avtobusom Ljubljanskega potniškega prometa, številka 19 B. Edino kar je pri tem moteče in to zelo moteče, so mreže na oknih. Reklame naj bodo samo na spodnjem delu avtobusa. S tem bi bilo raziskovanje znamenitosti popolno, tudi z mestnim avtobusom. kajti mreže zelo ovirajo pogled na Ljubljano kot najlepše mesto na svetu in tudi na njeno okolico, ki po lepoti prav nič ne zaostaja.

Vhod v Plečnikovo cerkev sv. Mihaela na Barju.

Plečnikova cerkev na Ljubljanskem barju je zgrajena iz podpeškega kamna in opeke, ki so jo izdelovali na Vrhniki

Detajl zvonika s stopnicami, ki vodijo do zvonov

Kamnito stopnišče z oboki

Pod obokanim stopniščem je vhod v župnišče

Na vogalu Barjanske cerkve je vzidan temeljni kamen

Okna ločena z lesenim opažem

Kamnito stopnišče s stebrički, ki so v bistvu kanalizacijske cevi in edinstven zvonik. Da ne bi bil pretežak, za barjansko močvirno zemljišče, je Plečnik na zvoniku ustvaril odprtine polkrožnih oblik in s konzolami vpete stopnice, ki vodijo do zvonov. Po zvoniku se vzpenja divja trta

Prezbiterij z glavnim oltarjem je z ograjo in lesenimi vrati ločen od ostalega prostora

Medaljon z razpelom v središču

Prezbiterij z glavnim oltarjem. Zanimivost cerkve sv. Mihaela na Ljubljanskem barju je, da je Plečnik glavni oltar postavil ob daljšo cerkveno steno

Pevski kor z orglami

Plečnikove luči so vedno zanimive, domiselne in nenavadne. Tudi medeninasti mlinček za kavo je mojstru prav prišel.

Lesene stopnice, ki vodijo na kor z orglami

Trikotne lesene stopnice 

Ob vhodnih vratih stoji pušica s kipom sv. Antona, s pujskom v naročju

Plečnikova spovednica

Veliki krilni oltar Srca Jezusovega. Omaro z oltarjem je Plečnik ustvaril leta 1934. Uporabljali so jo za nedeljske maše v zgradbi šole ob Ižanski cesti, ko cerkve sv. Mihaela še ni bilo, zaradi pomanjkanja denarja pa se je gradnja vse bolj oddaljevala. Oltar je blagoslovil trnovski župnik Fran Saleški Finžgar, nedeljske maše pa je vodil Plečnikov nečak Karel Matkovič (Damjan Prelovšek, Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju)

Plečnikova svečnika

Stranski oltar sv. Jožefa je eno zadnjih del velikega arhitekta Plečnika (zupnijabarje.si)

Zakristijska omara

Dvojna spovednica. Stebri, ki podpirajo kor so narejeni kot stiskalnica za vino

Kipec Marije in barviti cerkveni tramovi

Okrogli lestenec nad glavnim oltarjem

Okrogli lestenec nad glavnim oltarjem je okrašen z atributi sv. Mihaela, Tehtnica in meč.

Glavni oltar z lesenim križem in Kristusom. Pod kipom je tabernakelj v obliki valja. Za kipom je rdeče beli ornament ustvarjen v tehniki sgraffito

Marija z Detetom. Stranski Marijin oltar

Pogled s kora na glavni oltar in stransko ladjo s prižnico

Prižnica in cerkvene klopi. Prižnica je lesena in obdana z bakreno pločevino. Vogale krasijo mojstrsko izrezljani stebrički

Slika na koru

Plečnikova luč z volovskim rogom

Podest z Marijinim kipom v stranski ladji

Kelih na visokem podstavku

Zvonec s križem in obročem

Kipec sv. Mihaela, zavetnika Barjanske cerkve

Pogled s stopnišča, Plečnikove cerkve sv. Mihaela, na okolico

Plečnikova cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Župnišče je pod cerkvijo, kamnite stopnice pa nas popeljejo v cerkev z zanimivimi predmeti, ki jih je zasnoval arhitekt Jože Plečnik


Podobno:

Stara cerkev v Šiški

Obnovljena Plečnikova hiša

Vir: voden ogled

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju, Damjan Prelovšek, ZRC SAZU, 2012

Brošura, Plečnikova Ljubljana, Turizem Ljubljana, 2010