Prikaz objav z oznako Jože Plečnik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Jože Plečnik. Pokaži vse objave

petek, 30. junij 2017

Kostanjevica pri Novi Gorici

Na manjši vzpetini imenovani Kostanjevica, med Staro in Novo Gorico, stoji cerkev z mogočnim frančiškanskim samostanom in knjižnico. V njej lahko vidimo znamenito slovnico iz leta 1584, Zimske urice, ki jo je napisal Adam Bohorič, slovenski protestant in jezikoslovec. Knjiga ima tudi lastnoročno posvetilo in podpis pisca.
Baročna cerkev Marijinega oznanjenja je ohranila precej poslikav in štukatur. Ima zanimiv in nenavaden tloris. Osrednjo ladjo in prezbiterij obkroža hodnik s stranskimi oltarji. V kleti, pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja, Karla X. Ob njem je tudi nekaj družinskih članov. Posebna zgodba je dišeč rožni vrt, v katerem raste okoli 60 vrst vrtnic burbonk. Rdeče ne bomo našli, paleta barv pa obsega od bele do temno roza. Najbolj dišeč in cvetoč je vrt v mesecu maju, toda tudi konec junija se je v vsej svoji lepoti razkazovalo kar precej cvetov.
Kot pravi skrbnica samostanske knjižnice, ne vem zakaj vsi "rinejo" v Francijo, če imamo vse tukaj. Od francoskega kralja do vrtnic burbonk, na bližnjem Krasu pa polja sivke, kot v Provansi pa še odličen Festival sivke imamo. Tudi jaz ne vem zakaj "rinemo" v Francijo 😊
Slovenija, Promorska
Dišeče vrtnice burbonke rastejo v delu samostanskega vrta. Kar 60 različnih je, od belih do temno roza. 
Slovenija, Primorska
Krstilnica mojstra Jožeta Plečnika
Slovenija, Primorska
Daritveni oltar v prezbiteriju je izdelan v drugi polovici 20. stoletja, ko so prenavljali cerkev. Izdelan je iz kovanega železa. Črna plošča je nagrobna plošča Burbonov. Pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja Karla X. in nekaj članov njegove družine.
Slovenija, Primorska
Strop prezbiterija je bogat s štukaturami in poslikavami.
Slovenija, Primorska
Glavni oltar z Marijo Kostanjeviško. V naročju ima Jezusa, za njima pa je drevo kostanj, po katerem je kraj dobil ime. Danes je tu kostanjev bolj malo. 
Slovenija, Primorska

Slovenija, Primorska

Slovenija, Primorska
Del freske, Darovanje Device Marije, iz leta 1884. ima kamniti okvir z bogato štukaturo. Fresko je naslikal slikar Leonardo Rigo. 
Slovenija, Primorska
Na slavoločni steni je upodobljena kraljica Marija Kostanjeviška kot Tolažnica žalostnih. Tudi ta freska je delo Leonarda Riga, ki jo je naslikal med leti 1884. do 1886. 
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Frančiška Asiškega v levem hodniku.
Slovenija, Primorska
Poslikana luneta v kapeli karmelske Marije
Slovenija, Primorska
Na koncu desnega hodnika je oltar karmelske Marije. Edina sled, da so bili v kostanjeviškem samostanu prvotno karmeličani. Danes so v njem frančiškani.
Slovenija, Primorska
Osrednja freska na banjastem stropu ladje prikazuje Marijino kronanje
Slovenija, Primorska
Osrednja freska na banjastem stropu je obdana z medaljoni, štukaturami, vse pa so tudi neskromno pozlatili
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Na oltarni mizi je slika svetogorske Marije. Natančna kopija svetogorske slike je delo slikarja Mirka Šubica, iz leta 1951.
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Terezije
Slovenija, Primorska
Tlakovanje cerkvene ladje je iz 17. stoletja
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Jožefa
Slovenija, Primorska
Grobnica Burbonov je točno pod prezbiterijem. V kamnitih krstah počivajo: zadnji francoski kralj Karel X. (1757-1836), ki je v Gorico prišel iz Prage, kjer je razsajala kolera. Bival je pri grofu Coronini, vendar je zbolel za kolero in po 17-ih dneh umrl. V grobnici je tudi njegov najstarejši sin Ludvik XIX. pa žena, vnukinja Marije Terezije, Marija Terezija Charlota (1778-1851) ...
Slovenija, Primorska
Hodnik, ki vodi do grobnice Burbonov je pod prehodom cerkvene ladje
Slovenija, Primorska
Vhod v grobnico zadnjega francoskega kralja in njegove družine
Gorizia
Pogled na italijansko Gorico
Slovenija, Primorska
Frančiškanski samostan z rožnim in zelenjavnim vrtom 
Slovenija, Primorska
Na terasastem samostanskem travniku se pasejo samostanske kravice 😊
Slovenija, Primorska
V samostanski knjižnici hranijo slovnico Adama Bohoriča, Zimske urice, 1584, z njegovim posvetilom.
Slovenija, Primorska
Rožni vrt
Slovenija, Primorska
Železniška postaja Nova Gorica in Sabotin z napisom Tito
Slovenija, Primorska
Navaden oleander
Slovenija, Primorska
Nova Gorica


Podobno:

Kostanjevica na Krki



Vir: Marjan Brecelj, Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, izdal in založil Frančiškanski samostan na Kostanjevici, 1989
samostan-kostanjevica.si





petek, 2. junij 2017

Vipava, staro trško jedro

Dominantna zgradba v Vipavi je prav gotovo Lanthierijev dvorec, ki stoji na Glavnem trgu. Plemiška družina Lanthieri ima svoje korenine v Italiji. Naselili so se v Ljubljani, na Goriško pa so se priselili v drugi polovici 15. stoletja. Palačo je dal zgraditi Anton Lanthieri leta 1659. o čemer priča letnica na sklepniku dvoriščnega portala, ki je bil sprva glavni vhod v dvorec. Pred dvorcem je Lanthierjev park z ohranjenimi baročnimi kipi.
Staro trško jedro s strnjenimi hišami je nastalo ob vznožju Starega gradu. Značilnost hiš so široki kamniti portali, okna s kamnitimi okvirji, prekladami in pilastri. Tudi v Vipavi sem "srečala" velikega Plečnika. Na Glavnem trgu so po njegovih načrtih leta 1952. postavili spomenik NOB.
V strnjenem starem trškem jedru Vipave smo se ustavili zgolj po naključju. Odpravili smo se na Kras in tu smo si vzeli pol ure za obvezno jutranjo kavo. Kava ali foto sprehod po starem trškem jedru 😊 Dilema je velika toda ne zame. Vedno izberem slednje in ni mi žal.
Slovenija, Primorska
Nekoč gospodarska poslopja Lanthierijevega dvorca
Slovenija, Primorska
Kamniti most čez reko povezuje obzidje z vhodom v Lanthierijev dvorec
Slovenija, Primorska
Izvir reke Vipave in pogled na nekdanji proti turški Tabor in nekdanji mlin
Slovenija, Primorska
Današnja dvoriščna stran Lanthierijevega dvorca. Sprva je bil tu glavni vhod. Palačo je zgradil Anton Lanthieri (1631-1693). O času nastanka dvorca priča letnica 1659, na sklepniku vhodnega portala. 
Slovenija, Primorska
Dvorec Lanthieri se je s svojimi oboki prilagodil reki
Slovenija, Primorska
Ostanki Starega gradu, ki stojijo na strmi vzpetini nad starim trškim jedrom Vipave. Prvič se omenja leta 1154. Med najbolj znanimi lastniki so Habsburžani. Za njimi, leta 1528 pa vse do konca druge svetovne vojne, je Stari grad v lasti družine Lanthieri.
slovenija, Primorska
Dvorec Lanthieri je popolnoma obnovljen. Mogočna zgradba stoji v starem trškem jedru Vipave in je največja daleč na okoli. V dvorcu so bivale tudi cesarske glave, kot sta cesar Leopold I. in Karel VI. pa tudi kulturniki kot je znameniti beneški komediograf Carlo Goldoni. Dvorec so obnovili konec leta 2012, Danes je v dvorcu Visoka šola za vinarstvo in vinogradništvo.  V lasti baronov Lanthieri je bil tudi dvorec Zemono. Zgradili so ga v 17. stoletju kot lovski dvorec
slovenija, Primorska
Kamniti balkon z balustrado, zanimivo okno v obliki zvona in grb plemiške družine Lanthieri
Slovenija, Primorska
Park Lanthierijevega dvorca z baročnimi kipi, ki so bili postavljeni po parku. Novodobna postavitev so kipi v ravni vrsti kot nekakšna balustrada ali meja med parkom in dvorcem
Slovenija, Primorska
Putto z grbom na visokem podstavku. 
Slovenija, Primorska
Ohranjen kamniti portal s kovanimi vrati vhoda v Lanthierijev park
Slovenija, Primorska
Glavni trg z nizom strnjenih hiš in Plečnikovim spomenikom NOB
Slovenija, Primorska
Kipi iz grajskega parka so postavljeni globoko v Glavni trg
Slovenija, Primorska
Lepo obnovljena trška hiša. Okrašena je s ploščami, ki so izdelane iz drobnih prodnikov.
Slovenija, Primorska
Detajl hiše na Glavnem trgu. Okrasne plošče na pročelju so narejene iz drobnih prodnikov.
Slovenija, Primorska
Široki kamniti portali so ena izmed značilnosti hiš v starem trškem jedru Vipave
Slovenija, Primorska
Vipava, strnjeno staro trško jedro je nastalo ob vznožju Starega gradu. Leži na robu Vipavske doline pod pogorjem Nanos.
Slovenija, Primorska
Enonadstropna trška hiša s secesijskim okrasjem
Slovenija, Primorska
Na tabli, v desnem kotu, še vedno piše Titov trg. Tako se je imenoval današnji Glavni trg.
Slovenija, Primorska
Dolga, enonadstropna hiša na Trgu Pavla Rušta ima v pritličju več portalov. Možno, da je sestavljena iz več hiš ali pa so bili tu nekoč lokali. Na sklepniku je letnica 1740. in ime Joseph Schmuz. V vogalu kamnitega portala je letnica 1531. 
Slovenija, Primorska
Stara šola je bila zgrajena leta 1861. Delovala je sto dvajset let, dokler ni Vipava, leta 1969, dobila novo in večjo šolo. V lepi zgradbi stare šole danes domuje del Lavričeve knjižnice
Slovenija, Primorska
Večstanovanjska hiša na Trgu Pavla Rušta ima zanimiv zaključek
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Vipava, staro trško jedro
Slovenija, Primorska
Beblerjeva ulica in župnijska cerkev sv. Štefana.
Slovenija, Primorska
Detajl hiše župnišča na Beblerjevi ulici v Vipavi. Okno s kamnitim okvirjem in preklado, nad glavnim portalom. Marmorna spominska plošča v obliki sarkofaga na konzolah nam sporoča, da je v tej hiši, v mladih letih, živel umetnostni zgodovinar France Mesesnel. Pročelje hiše se zaključi s konzolnim vencem
Slovenija, Primorska
Širok, kamniti portal župnišča. Sklepnik s strešico ima vklesano letnico 1785.
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Portal in okno, enonadstropne hiše na Trgu Pavla Rušta. Portal z dekorativnim okrasjem nosi letnico 1877.
Slovenija, Primorska
Spominska plošča na rojstni hiši Sebastjana Krelja (1538. Vipava - 1567. Ljubljana), protestant in teolog, slovenski jezikoslovec, pisatelj in prevajalec.
Slovenija, Primorska
Sklepnik s strešico in letnico 1772
Slovenija, Primorska
Plečnikov spomenik NOB na Glavnem trgu v Vipavi. Odkrit je bil leta 1952. 
Slovenija, Primorska
Detajl kamnitega portala
Slovenija, Primorska
Stranski portal in okno z železnimi polkni hiše na Glavnem trgu

Povezano:

Štanjel 

Sveto in Cerje 


Vir: Umetnostna topografija Slovenije, UE Ajdovščina, druga knjiga, ZRC SAZU, Ljubljana 2012
Elena Mulic, Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline, Občina Vipava 2011