Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Petrovče so naselje na Štajerskem, ki leži med Žalcem in Celjem. V središču naselja stoji ena od mlajših bazilik na Slovenskem, bazilika Marijinega obiskanja. Nekdaj romarsko cerkev, je v baziliko povišal papež Janez Pavel II. 7. februarja 1984. Na mestu današnje bazilike je konec 14. stoletja stala cerkev, približno enakih dimenzij, ki so jo dali postaviti Celjski grofje.

Današnja baročna bazilika je prava mala umetnostna galerija, vredna obiska. Ima eno ladjo, na vsaki strani po štiri kapele, s šestimi stranskimi oltarji. V dveh kapelah ni oltarjev, v eni od njih pa stoji krasen lesen, poslikan, renesančni oltar iz leta 1605. in je najstarejši tovrstni oltar na Slovenskem.

Prezbiterij krasi veliki zlati oltar, neznanega mojstra oziroma umetnika, izdelan konec 18. stoletja. V središču je Marija s krono, v eni roki drži žezlo, v drugi pa dete. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Banjasti obok prezbiterija je konec 18. stoletja, s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski baročni slikar iz Rogatca, Anton Jožef Lerchinger (1720-1787).

Cerkveno ladjo in kapele je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834-1918). V pastelnih barvah je upodobil Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. Slike so različnih oblik, obdane z okvirji in štukaturami ter rastlinskimi motivi. Na vseh slikah, v tem obsežnem delu, prevladujejo prizori veselih dogodkov. Tudi Križev pot je delo istega slikarja, nastal je leta 1870.

Velika znamenitost kraja so tudi Petrovški križi. Skupina treh kipov svetnikov z angeli, je nastala med leti 1760. do 1770. izpod rok kiparja Vida Koenigerja, ki je s kipi okrasil tudi bližnji dvorec Novo Celje. Petrovški križi so trenutno v restavriranju.

Baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah od leta 1965. upravljajo dominikanci.

Detajl glavnega oltarja. Kip Marije z detetom obkrožajo angeli. Oltar je bil izdelan konec 18. stoletja

Petrovški križi je skupina treh kamnitih kipov v naravni velikosti, ki jih je ustvaril graški kipar Vid Koeniger, med leti 1760. do 1770. Petrovški križi so prvotno stali na začetku vasi. Po drugi svetovni vojni so jih prestavili h cerkvi. Predstavljajo sv. Vincencija Ferrerija, sv. Janeza in sv. Pavla. Kipi so trenutno v restavriranju.

Glavni vhod v baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah

Zlati baročni veliki oltar v prezbiteriju. V središču je kip Marije s krono, žezlom in Jezuščkom. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Čudoviti oltar je nastal konec 18. stoletja. 

Banjasto obokan strop prezbiterija je razdeljen na tri dele in poslikan s prizori iz Marijinega življenja. Konec 18. stoletja ga je poslikal slovenski baročni slikar, Jožef Anton Lerchinger

Nekoč romarska cerkev, od leta 1984. pa bazilika Marijinega obiskanja ima eno ladjo, ob straneh pa na vsaki strani po štiri kapele s šestimi stranskimi oltarji. 

Tri stranske kapele z oltarji in cerkvene klopi. Skoraj vsa oprema cerkve je baročna iz 17. in 18. stoletja

Ladjo in kapele bazilike Marijinega obiskanja v Petrovčah, je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (Humin 1834-1918).

Baročni stranski oltar sv. Jožefa je nastal v 19. stoletju. Ob njem sta kipa sv. Simona in sv. Filipa

Freske Jakoba Brolla prikazujejo Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. 

Kor z orgelsko omaro v kateri so stale orgle iz leta 1796. italijanskega mojstra Gaetana Callide. 

Biser, nastal leta 1605. Plainerjev leseni oltar. V središču oltarja je lesen, renesančni kip sv. Janeza Nepomuka. Na stranskih krilih so naslikani prizori iz Marijinega življenja. Vrh oltarja zaključuje sv. Trojica. Ta del je nastal sredi 18. stoletja. 

Jakob Brollo je naslikal prizore v pastelnih barvah, slike so v okvirjih različnih oblik, ki jih obdajajo rastlinski motivi in štukature.

V spomin na grozote v prvi svetovni vojni

Detajl Plainerjevega oltarja iz leta 1605. Poklon svetih Treh kraljev

Stranski baročni oltar s sliko sv. Janeza in sv. Pavla. Ob strani sta kipa sv. Neže in sv. Polone

Jakob Brollo je slikal po predlogah in samostojno. Freske v baziliki Marijinega obiskanja  prikazujejo večinoma vesele dogodke.

Slika Jakoba Brolla iz leta 1875. na kateri je upodobil tudi petrovško romarsko cerkev

Križev pot, Jakob Brollo, 1870.

Stranski baročni oltar s sliko na kateri je slikar Jožef Gotzel leta 1803. upodobil sv. Florjana in sv. Martina. 

Furlanski slikar Jakob Brollo je slikal evangelijske motive, zelo močan je bil v figuraliki.

Oltar sv. Križa

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija. Ob njem sta kipa sv. Andreja in sv. Matije

Jakob Brollo, Poklon Svetih treh kraljev

Kot piše na spominski plošči, je leta 1984. papež Janez Pavel II, cerkev Marijinega obiskanja povišal v baziliko.

Detajl nagrobne plošče z viteškim oklepom

Nagrobna plošča barona Franca Miglia, ki je umrl leta 1752. in je pokopan pod prezbiterijem bazilike v Petrovčah. 

Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah je dobila baročno podobo v drugi polovici 18. stoletja. Pred njo je na tem mestu stala cerkev, ki so jo dali zgraditi Celjski grofje.

Župnišče in mežnarija

Nadstropna hiša z dvokapno streho in mansardo. Najverjetneje iz začetka 20.stoletja. V pritličju ima poslovni prostor z lesenimi vratnimi in izložbenimi okvirji ter železno zaščito. 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Vir: voden ogled
zupnija-petrovce.rks.si

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Najlepše ime za cerkev, ki sem ga kdaj slišala. Cerkev Marije Zvezde. Edina cerkev s tem imenom v Sloveniji stoji v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Današnja, enoladijska cerkev s petimi oltarji in z dvema mogočnima zvonikoma, je bila zgrajena leta 1854. Načrte je izdelal arhitekt in gradbenik Matej Medved (19.9.1796 Cerklje na Gorenjskem, kjer je tudi umrl 20.7.1865). Znan je po gradnji zahtevne kupole na stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani.

Cerkev Marije Zvezde je posvetil škof Anton Martin Slomšek, leta 1854. Njegova podoba nas gleda z velikega vitraja v prezbiteriju. Cerkev je bila zgrajena na pogorišču cerkve iz leta 1560, tako da je vsa oprema, freske in slike, iz 19. stoletja, razen štirih baročnih kipov, ki stojijo na konzolah, v prezbiteriju. Ti so iz prve polovice 18. stoletja.

Leta 1865. so cerkev poslikali: Pavel Kunel, češki slikar, ki je živel v Ljubljani, je ustvaril oltarno sliko v prezbiteriju. Giacomo Brollo, je poslikal kupolo prezbiterija s prizori iz Marijinega življenja in brata Tomaž in Janez Fantoni, ki sta naslikala nastanek božje poti. Vzpetina kjer stoji cerkev ima tako romantično ime, Metuljski hrib. Metuljev nismo opazili, smo pa opazovali zadovoljne kravice, ki se niso prav nič zmenile za radovedne izletnike.

No, na tem romantičnem Metuljskem hribu so se že od nekdaj dogajali čudeži. Tisti zelo stari so upodobljeni na freskah v cerkvi. Dogajajo se še vedno. Župnik je omenil brata, ki sta bila sprta več desetletji in nekega dne sta se istočasno pojavila pred cerkvijo, vsak s svojo željo, da se z bratom spravi. In sta se. Za nejeverne Tomaže naj povem, da se je čudež zgodil tudi nam. Ko smo vstopili v cerkev Marije Zvezde, je bil dan oblačen in kisel, ko pa smo čez kakšno uro izstopili, nas je pričakalo čudovito sonce. Kar je res, je res. 😊

Romarska cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu

Kamniti kip, Mati z otrokom, na vrhu stopnišča, ki vodi na ploščad pred cerkvijo.

Glavni oltar v prezbiteriju z oljno sliko Marije Zvezde. V desnici drži zemeljsko kroglo, z levico pa objema dete. Sliko je ustvaril češki slikar Pavel Kunl. Od leta 1844. pa do svoje smrti 1871. je živel in ustvarjal v Ljubljani.

Noe daruje zahvalno žrtev, na mavrici se mu prikaže Bog.

Relief v prezbiteriju z motivom, ki ga ne vidimo pogosto, sv. Ana z Marijo in Jezuščkom. 

Izraelci se rešijo v puščavi s pogledom na bronasto kačo

Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška, ki je 13. avgusta 1854. posvetil cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti, kakršno vidimo danes,

Poslikan obok slavoloka. Osrednji medaljon prikazuje Marijino kronanje. Levi medaljon: Marija Zvezda se prikaže pastirjem. Medaljon na desni prikazuje prihod škofa Petra Seebacha na to čudežno mesto. 

Leseni stranski oltar posvečen sv. Uršuli. Ob njej sta kipa sv. Cecilije in sv. Neže

Na baldahinu prižnice stoji kip sv. vere s kelihom in križem v rokah. Ograjo krasi pet poslikanih medaljonov. 

Stranski, leseni oltar z oltarno sliko sv. Ane, ki uči brati malo Marijo. Naslikal Pavel Kunl. Na oltarju sta kipa sv. Barbare in sv. Katarine.

Krstilnica

Leseni podstavek prižnice

Oblečeni kip Marije z detetom je iz 16. stoletja, ko je v Novi Štifti nastajala Božja pot.

Stranski oltar posvečen sv. Jožefu, ob njem sta kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista.

Stranski oltar posvečen sv, kralju Ožbaltu s kipoma sv. Alojzija in sv. Janeza Nepomuka.

Enoladijska prostorna cerkev Marije Zvezde je bila zgrajena leta 1854, na pogorišču cerkve iz leta 1560. Cerkev je zgradil slovenski arhitekt in gradbenik Matej Medved iz Cerkelj na Gorenjskem.

Župnišče Nova Štifta

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Ena kravica je zelo radovedna, drugo pa ne zanimamo niti slučajno 💚

Zidano gospodarsko poslopje

Spomenik NOB na prelazu Črnivec, kjer je danes naravna meja med občino Kamnik in občino Gornji Grad. 16. junija 1942. so borci Kamniškega bataljona, na tem mestu, uničili eno prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem. 

Gostišče GTC 902 Črnivec. 902 je tudi nadmorska višina.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Solčavska Marija

Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009

Vir:

Predstavitev cerkve tamkajšnjega župnika

Stegenšek Avguštin, Cerkveni spomeniki Lavantinske škofije, Dekanija Gornjegrajska, Maribor, 1905
novastifta.si
Wikipedia