71. Pomorski krst v Piranu

Ko smo že mislili, da bo zaradi dežja tradicionalna prireditev 71. Pomorski krst v Piranu, potekala v dežju ali pa jo bodo celo odpovedali, je Neptun, bog morja, uporabil vse svoje moči, veze in poznanstva. S skupnimi močmi in ob podpori energične moderatorke, so odgnali deževne oblake in nad Piranom je, verjeli ali ne, zasijalo sonce. 🌞
V petek, 8. septembra 2017. so oblast v Piranu prevzeli gusarji. Tem so seveda pomagali tudi mali gusarčki, ki so prihrumeli iz bližnjih vrtcev. Po mestu so zavihrale gusarske zastave. Župan Peter Bossman se je sprijaznil z nastalo situacijo pa saj mu kaj drugega niti ni preostalo. Predal je oblast in se odpravil na zaslužen prosti vikend in začelo se je veselo rajanje z glasbo in bogatim plesno akrobatskim programom s ŠK Flip.
Na piranskih trgih so gusarji in gusarke opravljali svoje gusarske dejavnosti. V soboto pa je Neptun s svojim spremstvom v Piran pripeljal zelence. Tudi to je bil svojevrsten spektakel. Zanimivi in zabavni dogodki so se kar vrstili vse do najpomembnejšega trenutka, ko so zelence drugega za drugim pometali v naše lepo morje in jih tako krstili. Pot bodočih morjeplovcev in morjeplovke se lahko začne.
Odlična prireditev. Kogar ni bilo, mu je lahko žal. Pa drugo leto, na 72. krstu 😎

Neptun s svojim spremstvom

71. Pomorski krst v Piranu, od 8. do 10. septembra 2017

V petek, 8. septembra 2017, so oblast v Piranu prevzeli gusarji. V veliko pomoč, pri prevzemu oblasti, so bili tudi najmlajši gusarji, ki so prihrumeli iz vrtcev. Županu Petru Bossmanu ni preostalo drugega, kot da preda oblast in se veselo odpravi prostemu vikendu naproti 😎

Nad Piranom so zavihrale gusarske zastave 😉 

Mesto in meščani se niso pretirano razburjali. Sprijaznili so se z novo oblastjo in priredili veselo rajanje. Meni je bila najbolj všeč skupina mini plesalcev in akrobatov iz športnega kluba Flip. V akrobatskem stilu so zaplesali na temo Maša in Medved. No, medved ni bil mini 😊 

Neptun in gusarji, so na novo pridobljeno ozemlje, pripeljali zelence 😎

Neptun, bog morja, na svojem prestolu

Na Ribiškem trgu, ob sramotilnem stebru, so bile strah in trepet, gusarke. Eno sem ujela pri delu 😎

Za ljubi mir pred gusarji, je bilo treba plačati, saj so morali zelenci zbrati denar za maturantski izlet zadnjih letnikov. 

Povorka z Neptunom, njegovim spremstvom, gusarji in zelenci, gre na Tartinijev trg. Spremlja jih godba na pihala

Gusarske zastave se pomikajo mimo hotela Tartini

Neptun in zelenci pred čudovito baročno palačo na Tartinijevem trgu

Končno so si lahko zelenci tudi malo oddahnili. Posedli so in prisluhnili, kaj jim ima povedati Neptun, bog morja. Med bodočimi pomorščaki, je letos tudi ena bodoča pomorščakinja. Jo najdete 😊

In Neptun je spregovoril svojim zelencem

Zelenci so svojega boga morja pozorno poslušali in obljubili, da se bodo pridno učili, ubogali profesorje in prav nič ne bojo ušpičili. Seveda si je pri tem vsak mislil svoje. Ampak, Neptun vse vidi 😊 

Po koncu obljub in zaobljub pa še zadnje dejanje, krst bodočih pomorščakov na pomolu

Neptun in neumorna moderatorka spremljata zelence h krstu

71. Pomorski krst na piranskem pomolu.

Tudi simpatična bodoča pomorka, je uspešno prestala krst. Srečno 😊

Jaz 💓 Piran


Podobno:

70. Pomorski krst

Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija

Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 

Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.

Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.

V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa

Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami

Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 

Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.

Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.

Baročni svečnik

Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.

Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 

Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.

Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem

V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.

Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija

Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.

Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor

Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija

Slika z veduto Pirana

Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja

Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija

Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.

Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.

Baročna spovednica in cerkvene klopi

Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje

Omarica

Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.

Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 

Sv. Nikolaj na prestolu

Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica

Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.