Breznica, Janšev rojstni kraj

Na Breznici, vasici ob vznožju Karavank in mogočnega Stola, se je 20. maja 1734, rodil čebelar Anton Janša. V družini je bilo devet otrok. Anton se je že od malega zelo zanimal za čebele. Veliko časa je preživljal ob domačem čebelnjaku kjer jih je opazoval in se večinoma sam dokopal do neprecenljivega čebelarskega znanja. To znanje mu je pomagalo do velikega uspeha na Dunaju, kjer se je od nepismenega kmečkega fanta, v nekaj letih, povzpel do vrhunskega čebelarja. Z odlokom cesarice Marije Terezije, je leta 1769. postal učitelj čebelarstva. Zanimivo je, da se je Anton Janša odpravil na Dunaj, z mlajšima bratoma, da bi se vpisali na Bakrorezno risarsko šolo dunajske slikarske akademije. Vsi trije so se vpisali, mlajša brata sta tudi diplomirala in pozneje tudi poučevala na isti šoli. Antona pa je zaneslo na pot čebelarstva, kjer je bil tako uspešen, da je postal prvi čebelar cesarstva. Žal je umrl, še ne 40 let star, leta 1773. na Dunaju.
Druga znamenitost Breznice je župnijska cerkev Žalostne Matere Božje, ki so jo začeli graditi leta 1819, posvetili pa 28. avgusta 1821. Tu so jo postavili, ker je bila Breznica geografsko v središču takratne župnije. Verjetno je iz enakega razloga, danes tu mestna hiša, leta 1998. ustanovljene nove občine Žirovnica. Ob cerkvi stoji še ena velika znamenitost. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, ki je nastal v navezi dveh dobrih prijateljev in znamenitih Slovencev. Pobudo je dal pisatelj Fran Saleški Finžgar, načrte pa je izdelal arhitekt Jože Plečnik.

Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici pri Žirovnici

Pokopališče ob cerkvi Žalostne Matere Božje na Breznici. Na pokopališču je v treh terasah urejeno grobišče padlih v NOB, z osrednjim spomenikom v obliki Triglava

Pred baročno cerkvijo na Breznici stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Nastal je med leti 1928 do 1931, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

Detajl Plečnikovega spomenika. Kip stoječega sv. Krištofa, ki je delo kiparja Borisa Kalina

Detajl Plečnikovega spomenika. Oltarna menza s posodo. Na menzi so verzi Frana Saleškega Finžgarja: Vi za nas ste dotrpeli, vi za nas izkrvaveli, na mirovnem pečatu vaša kri, preklet, kdor drzno kdaj ga še zdrobi.

Vhod na ograjeno pokopališče ob župnijski cerkvi

Plečnikov spomenik padlim v prvi svetovni vojni je zgrajen iz, Plečniku zelo ljubega, podpeškega kamna. Ima obliko pokopališkega svetilnika, ki ga zaključuje pet piramid s križi. Na stebru so vklesana imena padlih.

Pri gradnji farne cerkve so pomagali tudi farani, tako s svojim delom kot s hrano. Glede na to so prebivalci tudi dobili svoja imena. Brezničani in sosednji Doslovčani so dobili ime Čikvarji, ker so pri delu in hrani pomagale v glavnem ženske 😏

Ob urejeni poti do Janševega čebelnjaka, stoji pritlična hiša s frčado in štukaturnim okrasjem, iz leta 1905.

Doprsni kip čebelarja Antona Janše, v Aleji slavnih rojakov v Zabreznici. Kip je izdelal kipar Bojan Kunaver, leta 1981.

Današnji čebelnjak na Breznici, so postavili ob 200. letnici smrti Antona Janše, se pravi leta 1973. na istem mestu kot je stal stari, ki so ga podrli leta 1877. 

Anton Janša je na svojem čebelnjaku sam poslikal panjske končnice. Na domačem skednju je imel tudi svojo slikarsko delavnico, kjer je po potrebi tudi popravil kakšno cerkveno umetnijo.

Spominska lesena tabla na Janševem čebelnjaku

Panjska končnica

Panjska končnica. Poklon Svetih treh kraljev

Panjska končnica. Bratje prodajo Jožefa

V 18. stoletju se je poslikava panjskih končnic zelo razširila, predvsem v slovenskem alpskem svetu. Podobe na panjskih končnicah nam v glavnem pripovedujejo zgodbe iz Svetega pisma.

Panjska končnica. Ženske kuhajo juho iz hlač

Vhodni portal hiše Breznica 8

Kozolec in polja južno od vasi Breznica


Povezano:

1. Žirovnica in Matija Čop

2. 3. Selo in Zabreznica

5. Doslovče, vasica pod Stolom ...

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača

                                   Vir:
Čebelar Anton Janša 1734-1773, ob odkritju njegovega obnovljenega čebelnjaka na Breznici, ob mednarodnem čebelarskem kongresu v Ljubljani, uredil Jože Šimec, Slovenska matica, Ljubljana, 2003

Register nepremične kulturne dediščine
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010

Pripovedi s panjev, dr. Emilijan Cevc, Ida Gnilšak, Čebelarski muzej, Radovljica 1992

Umetnostna topografija Slovenije, UE Jesenice, Občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica,

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana 2011

Ljubljana od Plečnikovih zapornic do Waldorfske šole

Pravijo, da na zdravje zelo dobro vpliva, če na dan naredimo najmanj 10.000 korakov. Po parku, po hribih in dolinah, po gozdu ali pa po starem mestnem jedru. Jaz imam najraje to zadnje, z obveznim fotoaparatom. Z njim opazim tudi manjše zanimivosti in znamenitosti.
Tokrat me je pot po Ljubljani vodila od Plečnikovih zapornic na Ljubljanici do nekdanje vojašnice na Poljanski oziroma Roški cesti pa do vznožja Ljubljanskega gradu, do Waldorfske šole. In kaj vse je bilo še vmes 😎

Detajl Plečnikovih zapornic na Ljubljanici. Jonski steber s človeško glavo. 

Ob Ljubljanici

Hrenov križ na Ambroževem trgu. Postavili so ga leta 1622, o čemer priča tudi letnica na kamnitem podstavku. Leta 1940. je trg uredil arhitekt Jože Plečnik. Križ je postavil na visok steber s podstavkom, dodal je tudi štiri nizke stolpiče (konfine). Ob njem je zasadil štiri kostanje. Trg se nadaljuje v lep park ob Ljubljanici (dedi.si)

Detajl Hrenovega križa. Relief, na hrbtni strani, predstavlja Mati Božjo s križem zmagoslavja. Na sprednji strani je podoba Križanega in ime Tomaža Hrena, protireformatorja na Kranjskem. (dedi.si)

Kamniti portal na Poljanski 26. Od leta 1882. je bila v zgradbi deška sirotišnica, Marijanišče. Imeli so tudi štirirazredno ljudsko šolo. Po vojni, leta 1945. so zgradbo nacionalizirali in ustanovili Državno deško osnovno šolo Poljane. (zgodovinanadlani.si) 

Hiša na Poljanski cesti 41

Zametki kamnitega portala hiše na Poljanski cesti

Zaenkrat nič ne kaže, da se obetajo lepši časi za hiši na Poljanski cesti 41 in 43

Spomenik arhitekta in urbanista Maksa Fabiania. Stoji ob Roški cesti, ob nekdanji vojašnici. Postavili so ga leta 2015. Podstavek v obliki mreže v oker barvi ponazarja Fabianijevo arhitekturo. Prav takšno mrežo je uporabil na dunajski palači Artarii, barvo pa lahko vidimo v središču Ljubljane, na Hribarjevi palači

Doprsni kip arhitekta in urbanista Maksa Fabianija je delo kiparja Mirsada Begiča.

Plošča na hrbtni strani spomenika z arhitektovim podpisom, letnicami rojstva 1865 in smrti 1962, arhitekt, urbanist. Spodaj so kraji, ki jih je zaznamoval s svojim delom in življenjem: Ljubljana, Dunaj, Gorica, Kobdilj

Detajl mrežastega podstavka, črka A. Na sprednji strani je z velikimi črkami izpisano arhitektovo ime, MAKS FABIANI

Kot ponedeljek dolga pritlična hiša s podstrešjem, frčado in dvokapno streho na čop

Spomenik padlim v vojni stoji v parku pred Srednjo zdravstveno šolo

Pročelje stare vojašnice, ki gleda na Poljansko cesto, ne more skriti, da so ga zgradili še v Avstro-Ogrski državi (1891-1899). Zgradba je zgrajena v obliki črke U. Dva trakta sta obnovljena, očitno je pročelje bolj trd oreh. Po različnih vojskah, ki so tu domovale, je zgradba zdaj v lasti Ministrstva za kulturo. V enem od traktov je Restavratorski center.

Obnovljeni trakt nekdanje vojašnice, ki so jo imenovali tudi Roška vojašnica. V njem je arhivski depo

Na dvoriščni strani Roške vojašnice je ogromen park. Osrednji del še čaka na obnovo, v levem traktu pa domuje Restavratorski center

Ograja ob Roški cesti

Mogočen portal z dvojnim stopniščem, obrnjen na dvorišče. Ogromna zgradba je bila nekoč del Roške vojašnice, danes je v njej Srednja ekonomska šola

Zgradba Srednje ekonomske šole na Roški cesti

Zapornice na Ljubljanici, pod Ljubljanskim gradom. Ni tako reprezentativna kot Plečnikova, verjetno pa dobro služi svojemu namenu

Luči na Grubarjevi brvi 

Ostanki starega, hiška na Streliški ulici 30

Spomenik narodnemu heroju Tonetu Tomšiču (1910-1942), stoji pred osnovno šolo Poljane. Izdelal ga je kipar Boris Kalin, leta 1957.

Brez komentarja 😭

Zelo lepo obnovljen stanovanjski blok na Streliški ulici

Detajl stanovanjskega bloka na Streliški ulici. Okna obrobljena z rdečo opeko

Secesijska, večstanovanjska hiša na Streliški cesti iz začetka 20. stoletja

Waldorfska šola v Ljubljani na Streliški ulici, novi del šole z leseno fasado. Zgradili so ga leta 2012. 

Najstarejši del dvonadstropne zgradbe, na Streliški ulici 12, je bil zgrajen leta 1804. za potrebe mestnega strelišča. Od leta 1876. je bila tu ljudska kuhinja. Novejši del, ki s pročeljem gleda na Streliško ulico, so dodali leta 1909. Od leta 2004. tu deluje Waldorfska šola. (dedi.si)


Ljubljanske foto zgodbe

Vir: Register nepremične kulturne dediščine

dedi.si