Kostanjevica pri Novi Gorici

Na manjši vzpetini imenovani Kostanjevica, med Staro in Novo Gorico, stoji cerkev z mogočnim frančiškanskim samostanom in knjižnico. V njej lahko vidimo znamenito slovnico iz leta 1584, Zimske urice, ki jo je napisal Adam Bohorič, slovenski protestant in jezikoslovec. Knjiga ima tudi lastnoročno posvetilo in podpis pisca.
Baročna cerkev Marijinega oznanjenja je ohranila precej poslikav in štukatur. Ima zanimiv in nenavaden tloris. Osrednjo ladjo in prezbiterij obkroža hodnik s stranskimi oltarji. V kleti, pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja, Karla X. Ob njem je tudi nekaj družinskih članov. Posebna zgodba je dišeč rožni vrt, v katerem raste okoli 60 vrst vrtnic burbonk. Rdeče ne bomo našli, paleta barv pa obsega od bele do temno roza. Najbolj dišeč in cvetoč je vrt v mesecu maju, toda tudi konec junija se je v vsej svoji lepoti razkazovalo kar precej cvetov.
Kot pravi skrbnica samostanske knjižnice, ne vem zakaj vsi "rinejo" v Francijo, če imamo vse tukaj. Od francoskega kralja do vrtnic burbonk, na bližnjem Krasu pa polja sivke, kot v Provansi pa še odličen Festival sivke imamo. Tudi jaz ne vem zakaj "rinemo" v Francijo 😊

Dišeče vrtnice burbonke rastejo v delu samostanskega vrta. Kar 60 različnih je, od belih do temno roza. 

Krstilnica mojstra Jožeta Plečnika

Daritveni oltar v prezbiteriju je izdelan v drugi polovici 20. stoletja, ko so prenavljali cerkev. Izdelan je iz kovanega železa. Črna plošča je nagrobna plošča Burbonov. Pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja Karla X. in nekaj članov njegove družine.

Strop prezbiterija je bogat s štukaturami in poslikavami.

Glavni oltar z Marijo Kostanjeviško. V naročju ima Jezusa, za njima pa je drevo kostanj, po katerem je kraj dobil ime. Danes je tu kostanjev bolj malo. 

Del freske, Darovanje Device Marije, iz leta 1884. ima kamniti okvir z bogato štukaturo. Fresko je naslikal slikar Leonardo Rigo. 

Na slavoločni steni je upodobljena kraljica Marija Kostanjeviška kot Tolažnica žalostnih. Tudi ta freska je delo Leonarda Riga, ki jo je naslikal med leti 1884. do 1886. 

Stranski oltar sv. Frančiška Asiškega v levem hodniku.

Poslikana luneta v kapeli karmelske Marije

Na koncu desnega hodnika je oltar karmelske Marije. Edina sled, da so bili v kostanjeviškem samostanu prvotno karmeličani. Danes so v njem frančiškani.

Osrednja freska na banjastem stropu ladje prikazuje Marijino kronanje

Osrednja freska na banjastem stropu je obdana z medaljoni, štukaturami, vse pa so tudi neskromno pozlatili

Stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Na oltarni mizi je slika svetogorske Marije. Natančna kopija svetogorske slike je delo slikarja Mirka Šubica, iz leta 1951.

Stranski oltar sv. Terezije

Tlakovanje cerkvene ladje je iz 17. stoletja

Stranski oltar sv. Jožefa

Grobnica Burbonov je točno pod prezbiterijem. V kamnitih krstah počivajo: zadnji francoski kralj Karel X. (1757-1836), ki je v Gorico prišel iz Prage, kjer je razsajala kolera. Bival je pri grofu Coronini, vendar je zbolel za kolero in po 17-ih dneh umrl. V grobnici je tudi njegov najstarejši sin Ludvik XIX. pa žena, vnukinja Marije Terezije, Marija Terezija Charlota (1778-1851) ...

Hodnik, ki vodi do grobnice Burbonov je pod prehodom cerkvene ladje

Vhod v grobnico zadnjega francoskega kralja in njegove družine

Pogled na italijansko Gorico

Frančiškanski samostan z rožnim in zelenjavnim vrtom 

Na terasastem samostanskem travniku se pasejo samostanske kravice 😊

V samostanski knjižnici hranijo slovnico Adama Bohoriča, Zimske urice, 1584, z njegovim posvetilom.

Rožni vrt

Železniška postaja Nova Gorica in Sabotin z napisom Tito

Navaden oleander

Nova Gorica


Podobno:

Kostanjevica na Krki

Vir: Marjan Brecelj, Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, izdal in založil Frančiškanski samostan na Kostanjevici, 1989

samostan-kostanjevica.si

Koper, staro mestno jedro

Foto sprehod po delčku starega mestnega jedra Kopra. Po slikoviti srednjeveški Čevljarski ulici. S čim so se nekoč tu ukvarjali nam pove že ime ulice. Prav veliko se do danes tu ni spremenilo, razen tega, da so se v nekdanje čevljarske delavnice v pritličju hiš, naselile nove modne trgovine.
Vse poti vodijo na Titov trg. Tudi Kidričeva ulica, na kateri so palače dolge kot ponedeljek, poleg hiš je tu tudi nekaj manjših cerkva. Na Kidričevi ulici je tudi čudovita dvonadstropna baročna palača Belgramoni - Tacco. V njej je danes Pokrajinski muzej z zanimivimi zbirkami in lapidarijem.
Ogledala sem si tudi koprsko stolnico in nekaj palač, ki stojijo za njo, ob Cankarjevi ulici. Ostalo pa še kdaj drugič. Znamenitosti in zanimivosti zlepa ne zmanjka :)

Palača Corner stoji na začetku Cankarjeve ulice v Kopru. V prvem nadstropju jo krasi čudovita beneško-gotska bifora

Prvo nadstropje palače Corner z balkonom in monoforo ter frčado na vrhu

Koprska benečanka se imenuje hiša De Rin. Beneško-gotska umetnija stoji na Cankarjevi ulici. S palačo Corner sta povezani z obokom, ki je vhod na Petronijevo ulico. V prvem nadstropju je čudovita monofora, pri kateri so tudi pri obnovi upoštevali beneško gotski slog, v zgornjem trilistnem delu. Žal je trifora pri obnovi dobila navadna pravokotna okna

Koprska stolnica in palača Brutti, ki je bila zgrajena leta 1714. Danes je v palači Osrednja knjižnica Srečka Vilharja

Veža in stopnišče palače Brutti. V veži je doprsni kip Srečka Vilharja (1970. Kromberk - 1976. Ljubljana, pokopan je v Kopru). Bil je bibliotekar, publicist, politik (primorci.si)

Polkrožni kamniti portal s strešico in stopniščem. Med krstilnico in knjižnico

Pravica in beneški lev bdita nad Titovim trgom v Kopru

Zanimiva plošča je vzidana v podhodu Pretorske palače. V času Beneške vladavine, so lahko meščani v odprtine vrgli anonimno ovadbo o svojih someščanih. Šlo je za tihotapljenje tobaka in soli, podkupovanje in okoriščanje. Levja usta so bila za Benetke kar uspešna, največkrat pa je šlo za spletke in ovadbe med koprskimi plemiškimi družinami.

Del ohranjenega reliefa na pročelju hiše, na Čevljarski ulici

Zanimiva hiša stoji v zamiku Čevljarske ulice. Palača Barbabianca je bila sedež beneške Davčne uprave in verjetno so prav tu brali anonimne ovadbe iz Levjih ust. Baročno palačo je zgradila družina Barbabianca, v 17. stoletju. Palača ima čudovito frčado, zaključeno s trikotnim čelom in volutama ob strani

Enonadstropna hiša, z okni v beneško-gotskem slogu, izmenično so nanizane bifore in monofore. 

Pogled skozi oboke koprske Taverne. Nekoč skladišče soli, danes prostor za različne prireditve

Kamnito skulpturo je izdelal Tapiwa Chapo iz Zimbabveja, leta 2009. Skulptura krasi potniški terminal

Detajl pročelja pritlične zgradbe na Carpacciovem trgu v Kopru. 

V letošnjem letu, temeljito obnovljena, dvonadstropna Carpacciova hiša. Zgrajena je bila v 14. stoletju, današnjo podobo pa je dobila v prvi polovici 20. stoletja. Beneško-gotska hiša naj bi bila dom slikarja Vittoreja Carpaccia.

Vodnjak v obliki kapitela je iz sredine 15. stoletja. Pripeljali so ga iz Benetk, na Carpacciov trg pa so ga postavili leta 1935.

Resslova ulica v starem mestnem jedru Kopra

Cerkev sv. Miklavža je manjša enoladijska cerkvica na Kidričevi ulici. Postavili so jo leta 1594. na pobudo bratovščine mornarjev, ki so imeli tu svoj sedež.

Cerkvica, oratorij sv. Trojice iz leta 1735.

Cerkvica sv. Trojice, baročni oltar

Hiša dolga kot ponedeljek. Enonadstropna hiša s številnimi okni in vrati ter stopnišči. Nastala je v 18. stoletju, z združitvijo treh palač. To je palača Totto ex Gavardo

Sklepnik na kamnitem polkrožnem portalu palače Totto ex Gavardo

Palača s pomolom in ohranjeno originalno poslikavo pročelja. Njen nastanek sega v 14. stoletje

Kidričeva ulica povezuje Titov trg z obalo

V Kopru so mački zelooooo veliki :) 


Povezano:

Pokrajinski muzej Koper

Koprska stolnica Marijinega vnebovzetja

Palača Belgramoni - Tacco

Vir: Koper, Turistični vodnik po mestu in okolici, Založba Lipa Koper, 1988

Register nepremične kulturne dediščine