Prikaz objav z oznako secesija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako secesija. Pokaži vse objave

ponedeljek, 10. junij 2019

Slovenske Konjice

Foto sprehod po Starem trgu, najstarejšem delu Slovenskih Konjic. Razprostira se med župnijsko cerkvijo sv. Jurija pa vse do reke Dravinje, ko preide v Mestni trg. Konjiški Stari trg ima bolj videz ulice kot trga. Na dva dela ga deli potok, ki teče skozenj in je nekaj edinstvenega. V starih mestnih jedrih, na Slovenskem, še nisem videla, da bi potok tekel po sredini ceste pa sem jih do sedaj obredla kar nekaj. Potok ima več imen. Meni je najbolj všeč Gospodična. Po legendi o konjiškem zmaju, ki je živel pod Konjiško goro, kjer je varoval jezero. Vsako pomlad so mu morali Konjičani darovati mlado dekle, da ni poplavil Konjic. Nekega dne pa je v Konjice prijezdil vitez Jurij, ki je premagal strašnega zmaja in rešil mesto in mladenke. Zato nekateri simpatičen potok imenujejo tudi Zmajeva slina ali Zmajeva kri. Pogumni vitez Jurij pa je v zahvalo dobil mogočno cerkev sv. Jurija, ki stoji na začetku starega mestnega jedra.

Ko so se rešili zmaja, je pod goro začel nastajati trg, ki se v pisnih virih prvič omenja že leta 1146. Danes je Stari trg zelo lepo urejen. Krasijo ga v glavnem nadstropne hiše, v strnjenem nizu, s secesijskimi pročelji in čudovitimi portali. Nekatere so poslikane s freskami sv. Florjana, v spomin na več požarov, ki so tekom stoletij zaznamovali Konjice. Zasnova večine hiš sega v 16. in 17. stoletje. Verjetno je v marsikatero vgrajen kamen, ki so ga prinesli iz propadajoče Žičke kartuzije. Današnja podoba je nastala v 19. stoletju.

Popolnoma upravičeno se mesto Slovenske Konjice ponaša s številnimi evropskimi nagradami tako za urejenost mesta kot za izjemno ponudbo kulturnega turizma. Leta 2017. so Slovenske Konjice prišle med pet finalistov za naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN), vendar je zmagalo primorsko mesto, Koper.

Če mi ne verjamete, preverite sami. 😎

Slovenija, Štajerska
Hiša oziroma palača na Starem trgu 36 je nastala na začetku 20. stoletja. Nadstropna hiša s frčadami in stolpiči je zgrajena v secesijskem slogu. V njej je bila prvotno hranilnica.
Slovenija, Štajerska
Vhodni, secesijski portal palače in nekdanje hranilnice na Starem trgu 36
Slovenija, Štajerska
Najstarejši del Slovenskih Konjic je današnji Stari trg, ki je po videzu bolj ulica kot trg. Je zelo simpatičen trg. Na dve polovici ga deli potok, ki ima več imen: Gospodična, Zmajeva kri oziroma Zmajeva slina. Eno polovico ceste so namenil avtomobilom, drugo pa pešcem. 
Slovenija, Štajerska
Osrednji del nadstropne hiše na Starem trgu 22, z vhodnim portalom z ohranjenimi lesenimi vratnicami in fresko sv. Družine v nadstropju iz leta 1893.
Slovenija, Štajerska
Detajl lesene vratnice z renesančnimi motivi.
Slovenija, Štajerska
Pritlična secesijska lepota 😎
Slovenija, Štajerska
Palača na Starem trgu 12 ima čudovito bidermajersko pročelje. Zgradili so jo na začetku 19. stoletja. Danes je lepo obnovljena, kaj je v njej se pa vidi 😎
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša s secesijskim pročeljem na Starem trgu 8, ima na sklepniku letnico 1867
Slovenija, Štajerska
Relief na pročelju hiše Stari trg 8
Slovenija, Štajerska
Freska sv. Florjana (tudi zavetnik gasilcev) na pročelju hiše na Starem trgu 2. Konjice so v svoji zgodovini večkrat pogorele. Po zadnjem požaru so zgradili kamnite hiše z gradbenim materialom, ki so ga dobili v razpadajoči Žički kartuziji.
Slovenija, Štajerska
Idila ob reki Dravinji, ki teče tudi skozi staro mestno jedro Slovenskih Konjic.
Slovenija, Štajerska
Ob reki Dravinji v Slovenskih Konjicah
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša na Starem trgu 2, s fresko sv. Florjana na pročelju, je bila zgrajena v 17. stoletju. Iz tistega časa je pritlični del. Današnjo podobo s fresko in litoželeznim balkonom, je dobila v 18. stoletju.
Slovenija, Štajerska
Staro mestno jedro, Stari trg v Slovenskih Konjicah, s strnjenim nizom, v glavnem nadstropnih hiš, na obeh straneh ceste.


Slovenija, Štajerska
Štirje kipi konjskih glav krasijo most čez reko Dravinjo. Ta povezuje Stari in Mestni trg v Slovenskih Konjicah.
Slovenija, Štajerska
Hiša na Starem trgu 7, je v osnovi iz 17. stoletja. Secesijsko pročelje je dobila na začetku 20. stoletja. V njej je bil bil nekoč sedež okrajnega glavarstva.  
Slovenija, Štajerska
Konjice so dobile ime Slovenske Konjice 6. julija 1934, v času stare Jugoslavije, da bi jih ločili od bosanskega mesta Konjic. 
Slovenija, Štajerska
Nadstropna palača na vogalu Starega trga in Celjske ceste 2 je v osnovi iz prve polovice 19. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
V palači na Starem trgu 15 domuje Mestna galerija Riemer s stalno razstavo slikarskih del od renesanse do danes in zbirko starega pohištva.
Slovenija, Štajerska
Kužno znamenje z osrednjim kipom sv. Florjana, so postavili v 18. stoletju. Ob njem so kipi sv. Frančiška Ksaverija, sv. Roka, sv. Jurija in sv. Janeza Nepomuka. Kipe je ustvaril konjiški kipar Franc Zamlik.
Slovenija, Štajerska
Zasnova hiše na Starem trgu 25 je iz konca 16. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Hiša na Starem trgu 27 je iz 18. stoletja. V timpanonu ima konja, ki je simbol in zaščitni znak Slovenskih Konjic.
Slovenija, Štajerska
V hiši na Starem trgu 29 domuje občina Slovenske Konjice. Občinska zastava ima dve polji, rumeno in belo. Na njej je grb v obliki ščita in beli konj na rdečem polju. Prvotni grb je bil beli konj na zelenem polju in z modrim nebom. Zaradi številnih požarov, ki so večkrat uničili Konjice, so grb spremenili in tak je še danes.
Slovenija, Štajerska
Nadstropna palača s pomolom (erker) na kamnitih konzolah, na Starem trgu 31, je v osnovi iz druge polovice 16. stoletja. Bolj baročno podobo je dobila v 19. stoletju. 
Slovenija, Štajerska
Steber z Brezmadežno (Imakulato).Kip je delo konjiškega kiparja Franca Zamlika (1708-1758)
Slovenija, Štajerska
Kužno znamenje ob cerkvi sv. Jurija
Slovenija, Štajerska
Del dolge, nadstropne hiše na Starem trgu 39, krasi leseni portal z letnico 1833. Zasnova hiše je iz 17. stoletja, v 19. stoletju je dobila današnjo podobo. V nadstropju je freska sv. Florjana v belem okvirju, ki jo umeščajo na začetek 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Sv. Florjan, zaščitnik gasilcev, ki so jih v Konjicah velikokrat potrebovali, saj so kar štiri krat pogorele. Freska je na pročelju hiše Stari trg 39. Njen nastanek sega na začetek 17. stoletja in so jo večkrat obnavljali. 
Slovenija, Štajerska
Dvorec Trebnik obdaja park z drevesi. Zasnova dvorca sega v prvo polovico 17. stoletja. Kompleks najdemo na Grajski cesti 4, za župniščem.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič

Svetišče na Sladki Gori

Sv. Rok v Šmarju pri Jelšah


Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah


Vir:
dravinjskadolina.com
Register NKD
tic.konjice.si
Zloženka Slovenske Konjice v objemu žlahtnih zgodb, TIC Slovenske Konjice, 2018

ponedeljek, 06. maj 2019

Sežana, rojstni kraj slovenskega pesnika Srečka Kosovela

Sežana leži v središču slovenskega Krasa in tik ob slovensko italijanski meji. V pisnih virih se prvič omenja leta 1085. Majhna kraška vasica se je tekom stoletij razvila v pravo mestno središče in glavno mesto istoimenske občine. Razvoj je omogočila Cesarska cesta, od Dunaja do Trsta, ki je leta 1730. stekla tudi skozi Sežano. Tako se je začelo furmanstvo in nastajale so furmanske gostilne in obrtne delavnice.

Kraj je vedno živel s Trstom in Tržačani so ga imeli kot za nekakšno zaledje Trsta. Tako so začele bogate trgovske družine v Sežani graditi vile in urejati vrtove. Tu so živele in v mestu pustile pečat, ki je viden še danes. Sem so se umikale pred hrupnim Trstom, v blaženi mir in na zdrav kraški zrak. Njihove vile še vedno stojijo. V glavnem niso več v privatni lasti, večina pa je obnovljenih in sprehod po starem mestnem jedru Sežane zna biti sila zanimiv.

Katere znamenitosti Sežane sem, na svojem kratkem sprehodu, opazila jaz pa v moji foto zgodbi.

Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Spomenik borcem in žrtvam v NOB s Krasa. Kipi so delo kiparja Alojzija Kogovška iz leta 1957. Predstavljajo Svobodo, borca in talca. Stoji v parku v bližini mestne hiše. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba v kateri danes domuje občina Sežana, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot vila Mirasasso. Postavila jo je bogata trgovska družina Scaramanga iz Trsta. Uredili so tudi vrt ob vili. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Vila Mirassasso
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Začetki današnjega botaničnega vrta v Sežani, segajo v sredino 19. stoletja, ko je tržaška družina Scaramanga ob svoji vili dala zasaditi vrt. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt v Sežani in danes prva vrtnarica, ki z ljubeznijo skrbi zanj. Na desni je palmarij z eksotičnimi rastlinami, ki je tudi prostor za prezimovanje rastlin, Tudi tega je postavila družina Scaramanga. Bili so tudi ladjarji in tako so iz daljnih dežel prinesli veliko eksotičnih rastlin.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt krasijo številni kipi
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Drevored pred Upravno enoto v Sežani - navadni koprivovec. Staro mestno jedro Sežane krasi okoli petdeset različnih vrst dreves.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba na Partizanski 1 v Sežani je še najbolj znana kot hotel Triglav. Pred tem se je imenovala hotel Tri krone, še prej pa hotel Scaramanga. Prvotno je na tem mestu stala furmanska gostilna, prvi hotel pa je bil zgrajen leta 1805. Danes je nekoč uspešen hotel spremenjen v apartmajsko hišo z manjšimi in večjimi stanovanji, da o bazenu niti ne govorim 😎
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta v Sežani s skulpturami iz kraškega kamna, ki ponazarjajo Sežano kot prestolnico Krasa. Na tem prostoru je bil nekoč kal, zbiralnik vode.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta, Sežana
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Cerkev sv. Martina s samostojno stoječim zvonikom oglejskega tipa, ki je iz leta 1794. Nadstropna, dvoosna hiša ob njem je bila nekoč občinski urad, kasneje tudi šola. Prvotna cerkev je tu stala že leta 1509. Današnjo podobo je dobila konec 19. stoletja. Stoji na Trgu osvoboditve, v starem mestnem jedru Sežane.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mohorčičeva domačija stoji v bližini cerkve sv. Martina. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki obkrožajo notranje dvorišče z vodnjakom. Začetki domačije so v 18. stoletju. Okoli leta 1861. so zgradili obokano klet, saj so se ukvarjali tudi z vinarstvom. Mogočna domačija je imela tudi furmansko gostilno. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Prehod na dvorišče nekdanje furmanske gostilne Mohorčič.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nekdanja furmanska gostilna Mahorčič
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Glavna cesta, ki pelje skozi Sežano se imenuje Partizanska cesta. Današnji videz je dobila v 19. stoletju iz tega obdobja je tudi večina hiš ob njej. Kakor so se menjali oblastniki, tako se je spreminjalo tudi ime ulice.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nadstropna secesijska vila na Partizanski cesti
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Na visokem podstavku iz istrskega kamna stoji doprsni kip slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Postavili so ga leta 1976. Stoji pred staro šolo
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Rojstna hiša pesnika Srečka Kosovela (18.3.1904) v Sežani, na Bazoviški cesti. V hiši je bila štiri razredna šola, ki so jo odprli 15. julija 1893. Pesnikov oče Anton Kosovel je bil na šoli učitelj in vodja učiteljev, od odprtja pa do leta 1906. Zgradba je bila razkošno grajena, v drugem nadstropju so bila stanovanja za učitelje. (kamra.si)
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Baročna graščina iz začetka 18. stoletja. Postavil jo je grof Petač (Petazzi). Družina se je preselila v Sežano leta 1713, ko so jim uporniški kmetje požgali grad v Brkinih. Graščini pravijo tudi Stari grad. Tekom desetletij se je zamenjalo kar nekaj bogatih lastnikov. V njej je skoraj dve desetletji živela bogata trgovska družina Economo iz Trsta. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Grb tržaške družine Economo na pročelju graščine Stari grad
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mestni vodnjak s piramido je posvečen izgradnji 34 kilometrov dolgega Brestoviškega vodovoda
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Park in palača sodišča iz leta 1892.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polleyev osmerokotni vodni stolp je zgradila bogata posestniška družina iz Sežane, leta 1857. Pod zemljo je štirna ali zbiralnik vode, ki ima enake dimenzije kot stolp nad zemljo. Tega so uporabljali kot silos.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Kosovelova knjižnica v Sežani. Nadstropna zgradba ima na pročelju verze Srečka Kosovela iz zbirke Integrali: Na postaji, Jesen in Napis nad mestom. V Sežani deluje knjižnica že od leta 1851.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polkrožni zaključek poslopja Kosovelove knjižnice v Sežani
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
V zgradbi na levi strani, je bila med prvo svetovno vojno vojašnica. Na žalost so spremenili troje oken v pritličju, ki gledajo na Partizansko cesto. Na stari razglednici je lepo vidna romanska trifora. Škoda, da so to spremenili. Zgradba, ki stoji zadaj je bila stanovanjska vila družine Polley. Tudi ta je bila spremenjena v vojašnico. Desna zgradba pa je bila nekoč oblegana furmanska gostilna Pri Šmucu, še prej Pri vagi.  (kamra.si)



Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Vir: kamra.si
Mestna učna pot Sežana
Pavel Skrinjar, Občina Sežana, Kras, Slovenija, Sežana, 2011
Register NKD