Prikaz objav z oznako življenjska zgodba. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako življenjska zgodba. Pokaži vse objave

petek, 12. december 2014

Mož z imenom Ove, Fredrik Backman


Mož z imenom Ove, Fredrik Backman

Dobra zgodba o možu z imenom Ove, ki se kaže kot robat, čemeren nergač, v bistvu pa je delaven poštenjak, z velikim srcem.


Fredrik Backman

Mož z imenom Ove

Naslov izvirnika: En man som heter Ove

397 strani

Založba Mladinska knjiga, 2014.

Kako je možno, da iz dolgočasnega življenja, kot ga je živel mož z imenom Ove, ustvariš tako dobro, zanimivo in berljivo zgodbo? Očitno lahko.

Ove živi v majhnem mestu, na Švedskem. Mož po imenu Ove je bolj čemerne sorte, robat in kar naprej nekaj nerga. V svoji ulici vsako jutro naredi inšpekciji obhod, da preveri ali je vse tako kot mora biti. Če ni, naj se povzročitelj nepravilnosti pazi, kajti doživel bo Ovejevo rohnenje, v vsej njegovi veličini. Največji prekršek je, če se po njegovi ulici pelješ z avtomobilom, kajti to je strogo prepovedano. In ravno to se zgodi nekega jutra, ko Ove gleda skozi okno in ne more verjeti, da prav vidi. Nekdo vozi vzvratno avto s prikolico pa še naravnost v njegov nabiralnik. Tako nesposobnega voznika pa še ni videl. Ko ga Ove nahruli po vseh predpisih, sede v avto in spelje tako kot je treba. To sta bila nova soseda. mlada družina z dvema hčerkama, tretji otrok pa je na poti. Mama je mlada Indijka, ki se Oveju ne pusti ustrahovati. Prav nič se ga ne boji, kajti čuti, da se za vso to robatostjo skriva popolnoma nekaj drugega. Med njima se razvije prijateljstvo, na Ovejev način.

Ove ni rad klepetal tja v en dan, samo zato, ker se to spodobi. Tudi ljudi ni maral pretirano. Kot sam pravi: "Ljudje so to, kar so, zaradi svojih dejanj in ne zaradi besed, ki jih izrečejo." Tega se je držal celo življenje, pravica, poštenje in trdo delo. To je Ove.

Da je mož dejanj in ne besed je dokazal velikokrat. Brez odvečnih besed je pod streho vzel mladeniča, ki ga je oče vrgel na cesto, ker je bil gej. Ko je videl, da nekomu popravilo hiše ne gre dobro od rok, se je brez odvečnih besed sam lotil dela, kajti bil je dober gradbenik.

Potepuški maček, ki je vztrajno čepel na njegovem dvorišču, je na koncu pristal v njegovi postelji. Ampak samo, da se ve, maček ni njegov, čeprav ga spremlja povsod, kot zvesti kuža.


Zgodba se začne, ko je Ove star 59 let in ga v podjetju upokojijo. Navajen je trdega dela in zdaj ne ve kaj naj počne ves dan. Njegova ljubljena žena Sonja je pred letom dni umrla. Bila je edina, ki ga je razumela in ga jemala takega kot je, on pa bi zanjo naredil prav vse. Zdaj je sam pa še brez službe in odloči se, da bo končal s tem in se pridružil svoji Sonji. Toda, kadar koli se spravi k delu, ga ustavi trkanje po vratih. Največkrat je to mlada Indijka, ki kar naprej nekaj potrebuje in prosi, dobričina Ove pa ne zna reči ne.

Zgode in nezgode moža z imenom Ove se kar vrstijo in marsikatera nas spravi tudi v smeh. Ove je nergač, ki ne mara izgubljati besed, a v bistvu je to dobrodušen mož, ki vsakomur priskoči na pomoč, ne da bi zato zahteval kakšno proti uslugo. In ko se zgodba konča, je slovo od Oveja, žalostno tudi za bralca.













četrtek, 11. december 2014

Jaz, Christiane F.

Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje, Christiane V. Felscherinow in Sonja Vukovic



Christiane V. Felscherinow in Sonja Vukovic
Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje

Naslov izvirnika: Christiane F., Mein zweites Leben
238 strani

Založba Modrijan, 2014

35 let po izidu knjige Mi, otroci s postaje Zoo, ki opisuje žalostno, življenjsko zgodbo, z mamili zasvojene 13-letne Christiane F., ki se je morala za nakup mamil, vdajati tudi prostituciji, je izšlo nadaljevanje njene življenjske zgodbe, ki pa, na žalost, ni prav nič bolj spodbudna.

Christiane Vera Felscherinow je danes stara 52 let. Vse svoje življenje je odvisna od mamil, alkohola, metadona. V različnih življenjskih obdobjih, se je zamenjal samo vrstni red zasvojenosti. Po prvi knjigi so posneli zelo odmevni film in Christiane je postala prava zvezda. Veliko je potovala, vsi so jo prepoznali, spoznala pa je tudi velike glasbene zvezde. Med njimi je bil tudi David Boovie, na čigar koncertu je prvič vzela heroin. Bila je njegova velika oboževalka, ob srečanju z njim pa se ji ni zdel nič posebnega.

Pozitivna sprememba, v njenem življenju, je finančno stanje. Knjiga, Mi, otroci s postaje Zoo, kasneje tudi film, sta ji je prinesla kar precej denarja, s katerim je znala ravnati preudarno in ki ji lažje življenje, saj redno službo ni nikoli dobila pa tudi, če bi jo, kot pravi sama, take službe ne bi bila sposobna opravljati.

Za razliko od drugih tovrstnih zasvojencev, ki za nakup mamil prodajo tudi kljuke na vratih, je Christiane z denarjem ravnala skrbno, kar kaže, da se je znala obvladovati.

Pravo srečo doživi, ko se ji rodi sin, Phillip. Toda tudi ta sreča traja samo deset let. Nenehno padanje v odvisnost, povzroči, da ji sina odvzamejo in ga dajo v rejo.

Sreča, ki jo spremlja že celo življenje, je sreča na štirih tačkah. Od nekdaj je imela pse, ki so ji dajali toplino, ki so jo imeli neizmerno radi in ki so ji vračali ljubezen, kot to znajo samo psi. Trenutno ima psa Leona, ki je pasme čov čov.

Tako nam Christiane F., kot na pladnju ponudi nadaljevanje svoje zgodbe. Toliko opojnih sredstev pusti tudi svoj pečat na zdravju. Hudo bolna je, pravih zdravil pa zanjo ni.