Prikaz objav z oznako Jurij Tavčar. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Jurij Tavčar. Pokaži vse objave

sreda, 28. november 2018

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Slovenija
Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.
Slovenija
Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 
Slovenija
Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 
Slovenija
Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije
Slovenija
Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo
Slovenija
Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom
Slovenija
Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 
Slovenija
Šentrupert na Dolenjskem
Slovenija
Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 
Slovenija
Slovenija
Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...
Slovenija
Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 
Slovenija
Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.
Slovenija
Gotska zakramentalna hišica
Slovenija
Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 
Slovenija
Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo
Slovenija
Cerkvene klopi je načel zob časa. 
Slovenija
Prižnica
Slovenija
Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 
Slovenija
Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 
Slovenija
Sv. Andrej na sklepniku
Slovenija
Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah
Slovenija
Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.
Slovenija
Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca
Slovenija
Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije
Slovenija
Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo
Slovenija
Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami
Slovenija
Sončna ura na pročelju cerkve
Slovenija
Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo
Slovenija
Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 
Slovenija
Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.
Slovenija
Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:


Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija



Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001
slovenska-biografija.si
Register NKD


sreda, 06. julij 2016

Kranj, staro mestno jedro

Staro mestno jedro Kranja, je kot nekakšen polotok, objet z reko Savo in Kokro. Krasijo ga številne zanimive in zgodovinsko pomembne hiše in palače, poslikave, arhitekturni elementi, zanimiva dvorišča, dvorci, vodnjaki in cerkve. Tu je preživel zadnja leta svojega življenja, slovenski pesnik, dr. France Prešeren. Tu je deloval slovenski baročni slikal, Leopold Layer. Tu se je, 19. novembra 1808. rodil Janez Bleiwais, veterinar, novinar, politik, narodni buditelj.
V starem mestnem jedru Kranja, je svoj pečat pustil tudi arhitekt, Jože Plečnik. Oblikoval je arkade pred Prešernovim gledališčem in vhodni portal. Po njegovih načrtih, stojijo arkade tudi ob Roženvenski cerkvi.
Ogromno znamenitosti in zanimivosti, na razmeroma majhnem prostoru, starega mestnega jedra, ki jih je treba videti.

Slovenija, Gorenjska
Zanimiva hiša, na Tavčarjevi ulici, v starem mestnem jedru Kranja, je iz leta 1527. Bogato poslikana hiša, s kamnitim portalom in pomolom, je bila nekoč mitnica.
Slovenija, Gorenjska
Stara pošta, zgradba na začetku starega mestnega jedra. Krasijo jo kipi, na visokih stebrih, delo kiparja Lojzeta Dolinarja
Slovenija, Gorenjska
Doprsni kip, slovenskega generala in pesnika, Rudolfa Maistra
Slovenija, Gorenjska
Barvita Tavčarjeva ulica v Kranju, s strnjenim nizom, enonadstropnih hiš, na obeh straneh ulice
Slovenija, Gorenjska
Baročna, enonadstropna hiša, na Tavčarjevi ulici, je rojstna hiša dr. Janeza Bleiweisa (1808 do 1881). Bil je veterinar, politik, pisatelj, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic pa še kaj bi se verjetno našlo. Na hiši je danes spominska plošča
Slovenija, Gorenjska
Hiša z zanimivim stolpičem
Slovenija, Gorenjska
Prešernovo gledališče, na Glavnem trgu 6, v Kranju. Zgradba je bila postavljena leta 1908. Sprva je bil v njej Ljudski dom, leta 1940. pa so v njej začeli urejati gledališče in jo tudi povišali za eno nadstropje. Med vojno so dela zastala. Leta 1950. pa se je obnove pročelja lotil arhitekt Jože Plečnik. (Wikipedia)
Slovenija, Gorenjska
Monumentalni, bronasti kip, stoječega pesnika dr. Franceta Prešerna, je delo dveh kiparjev. Peter Loboda in Frančišek Smerdu, sta kip ustvarjala med leti 1950 do 1952, ko je bil tudi postavljen, pred Prešernovim gledališčem
Slovenija, Gorenjska
Bogat vhodni Plečnikov portal Prešernovega gledališča,
Slovenija, Gorenjska
Hiše s pomoli, na Glavnem trgu
Slovenija, Gorenjska
Kranj, Prešernovo mesto
Slovenija, Gorenjska
Osrednja hiša, ki je del kranjske mestne hiše, je renesančni dvorec, iz začetka 17. stoletja
Slovenija, Gorenjska
Vogalna hiša, s stolpičem z uro, sodi k mestni hiši. Je njen starejši del, saj jo pisni viri prvič omenjajo že v prvi polovici 16. stoletja.
Slovenija, Gorenjska
Vodnjak na Glavnem trgu, so postavili leta 1995. Po ohranjenih načrtih, iz leta 1837, so vodnjak rekonstruirali. Obelisk predstavlja reki, Savo in Kokro.
Slovenija, Gorenjska
Ohranjena poslikava, na pročelju srednjeveške hiše, iz prve polovice 16. stoletja. Danes ima v Pavšlarjevi hiši prostore, Galerija Prešernovih nagrajencev.
Slovenija, Gorenjska
Detajl kamnitega vhodnega portala Pavšlarjeve hiše, na Gornjem trgu
Slovenija, Gorenjska
Arkadno dvorišče Pavšlerjeve palače, ki je bila zgrajena iz treh hiš, sredi 16. stoletja
Slovenija, Gorenjska
Veža Pavšlerjeve hiše z ohranjenim gotskim portalom
Slovenija, Gorenjska
Kranj, Glavni trg
Slovenija, Gorenjska
Dvonadstropna, triosna hiša, s frčado in arkadnim pritličjem. Žal, z novimi, plastičnimi okni
Slovenija, Gorenjska
Hiša kulture, mladinski center ali samo zanimivo poslikana hiša v starem mestnem jedru Kranja
Slovenija, Gorenjska
Layerjeva hiša, na Tomšičevi 32, v Kranju. V hiši je deloval, eden pomembnejših slovenskih baročnih slikarjev, Leopold Layer (1752 do 1828). Njegova slika Marije Pomagaj, krasi romarsko cerkev na Brezjah. 
Slovenija, Gorenjska
Detajl kamnitega vhodnega portala, hiše Layer
Slovenija, Gorenjska
Poslikava stropa v eni od soban, hiše Layer
Slovenija, Gorenjska
S štukaturno poslikavo okrašen strop hodnika v Layerjevi hiši
Slovenija, Gorenjska
Kmečki motiv, poslikava na stropu v hiši Leopolda Layerja v Kranju, je delo Jurija Tavčarja iz Idrije.


Povezano, enodnevni izlet na Gorenjsko:

Crngrob in cerkev

Škofja Loka


Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Brošura, Dediščina Kranja, Trideset znamenitosti Mestne občine Kranj, 2008