V
Kostanjevici na Krki smo obiskali
cerkev sv. Nikolaja. Ogledajo si jo le najbolj vztrajni, kajti cerkev je, za obiskovalce, v glavnem zaprta. Kaj je tako zanimivega v njej 😊 Ima čudovito poslikan prezbiterij, ki je delo slovenskega slikarja, kiparja in grafika ter domačina
Jožeta Gorjupa.
Jože Gorjup se je rodil 20. aprila 1907. v Kostanjevici na Krki, v pritlični hiški, na Ulici talcev 8. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v
Novem mestu, kjer je pisal poezijo, režiral dramske igre, izdeloval kulise, igral, recitiral, ilustriral gimnazijski časopis. Vsestranski dijak se je navduševal nad deli
Božidarja Jakca. Leta 1925. so ga sprejeli na zagrebško umetnostno akademijo, kjer je študiral kiparstvo. Nekaj časa je bil njegov profesor znameniti
Ivan Meštrovič. Na nadebudnem študentu kiparstva je Meštrovič pustil velik pečat, ki ga lahko vidimo tudi pri poslikavi cerkve sv. Nikolaja, iz leta 1931. V prezbiteriju je ustvaril barvite freske z monumentalnimi podobami, ki nam pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze.
Žal pa je Jože Gorjup živel samo 25 let. Ko je šel v
Breznico na Gorenjskem, da bi si ogledal tamkajšnjo cerkev, ki naj bi jo, na priporočilo Frana Saleškega Finžgarja, poslikal, ga je ujela nevihta. Prehlad je bil tako močan, da ga njegovo krhko zdravje ni moglo premagati. Umrl je v ljubljanski bolnišnici, 30. aprila 1932. Tik pred smrtjo so mu prinesli pravkar rojeno dojenčico, hčerkico, ki jo je dobil z ženo, Francozinjo Rene Dufour. Tudi žena je bila slikarka. Poročila sta se v Provansi. Ker jo njegova družina ni sprejemala, se je s hčerko vrnila v Francijo.
V svojem kratkem življenju je Jože Gorjup ustvaril kar precej del. Nekaj si jih lahko ogledamo v
Galeriji Božidarja Jakca v bivšem cistercijanskem samostanu.
|
Rebrasto obokan strop prezbiterija s podobami svetnikov. |
|
Cerkev sv. Nikolaja v Kostanjevici na Krki je v notranjosti gotska cerkev iz 16. stoletja |
|
Slikar Jože Gorjup je leta 1932. poslikal prezbiterij cerkve sv. Nikolaja |
|
Poslikava cerkve sv. Nikolaja je zadnje delo slikarja Jožeta Gorjupa. Kmalu po končanem delu je umrl star komaj 25 let. |
|
Monumentalne človeške figure so nastale pod vplivom Gorjupovega profesorja Ivana Meštroviča |
|
Prizori izvirnega greha z Evo in Adamom je pogost motiv sakralnih poslikav |
|
Kristusovi čudeži - Jože Gorjup, 1932 |
|
Monumentalni kip Križanega, v prezbiteriju cerkve sv. Miklavža, je ustvaril slikar in kipar Jože Gorjup, leta 1932. |
|
Zadnji podpis slikarja, kiparja, ilustratorja, grafika in slovenskega ekspresionista Jožeta Gorjupa |
|
Detajl baročne stenske freske, ki so jo rešili iz razpadajoče hiše v okolici |
|
Baročna freska je nekoč krasila dobro stoječo hišo v okolici |
|
Nekaj baročnih kipov se je ohranilo iz stare cerkve sv. Nikolaja |
|
Sv. Nikolaj, baročni kip iz stare cerkve |
|
Ena od dveh slik Jožeta Gorjupa v ladji cerkve sv. Nikolaja |
|
Jože Gorjup - Kristus s prekrižanimi rokami, 1932 |
|
Čebelnjak z lastnim vrtom |
|
Mogočni cistercijanski samostan je bil zgrajen v leti 1234. Deloval je vse do ukinitve, leta 1786. V tem času so ga večkrat dozidali in dodali kakšen trakt. Najstarejši del je samostanska cerkev in zgradba ob njej. Leta 1974. samostan spremenijo v Galerijo Božidarja Jakca. |
|
Nekdaj mlin, danes muzejska trgovina |
|
Monumentalni baročni vhod na dvorišče samostana oziroma galerije |
|
Lesena skulptura slikarjev, bratov Kralj. Ustvaril jo je France Kralj, leta 1945. |
|
Slikar France Kralj je naslikal udeležence Novomeške pomladi, ki se je odvijala septembra 1920. v Novem mestu. Pokrovitelj slikarske razstave je bil Rihard Jakopič. Na sliki sta brata Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Marjan Mušič, Ivan Čargo in ostali nadebudni mladi slikarji, ki so se razvili v vrhunske slovenske slikarje |
|
France Kralj - Družinski naslednik. Slika je nastala leta 1930. Poleg naslednika je France Kralj upodobil tudi sebe in ženo. |
|
Nekdanji frančiškanski samostan je imel zelo veliko vinsko klet. En del te je oživila tudi Galerija Božidarja Jakca. Tako so nekateri pokusili dolenjski cviček ... |
Vir: voden ogled
Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932.
galerija-bj.si / Jože Gorjup, katalog
Ni komentarjev:
Objavite komentar