sobota, 22. junij 2019

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Na robu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, stoji v osnovi iz 13. stoletja, nadžupnijska cerkev sv. Jurija. Najstarejši del cerkve je današnja glavna ladja in zvonik. Strop je bil prvotno raven in lesen. Za današnje gotske oboke se lahko zahvalimo konjiškemu nadžupniku Valentinu Fabriju, ki je deloval v konjiški fari med leti 1482 do 1509. V tem času je iz romanske cerkve ustvaril gotsko umetnino in jo dal tudi poslikati. Žal se od teh poslikav ni ohranilo prav veliko. Na enem od sklepnikov je še ohranjen njegov grb na katerem sta kladivo in nakovalo. Glavni oltar v prezbiteriju je posvečen sv. Juriju. Nekoliko kasneje so prizidali stransko ladjo, v kateri je črni oltar sv. Križa iz leta 1713. Najmlajši del cerkve je baročna roženvenska kapela s tremi oltarji in freskami, ki jih je ustvaril slovenski baročni slikar Jožef Lerchinger, rojen leta 1720. v Rogatcu. Freske so nastale sredi 18. stoletja.

Slovenija, Štajerska
Zaključek kamnitega rebra v stranski ladji
Slovenija, Štajerska
Gotska cerkev sv. Jurija stoji na koncu Starega trga v Slovenskih Konjicah
Slovenija, Štajerska
Najstarejši del cerkve sv. Jurija je glavna ladja. Zgrajena v 12. ali 13. stoletju. Iz tega časa je tudi zvonik. Kasneje so prizidali stransko ladjo in sredi 18. stoletja še baročno Rožnovensko kapelo. 
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar v prezbiteriju posvečen sv. Juriju. 
Slovenija, Štajerska
Poslikan in zvezdasto obokan strop
Slovenija, Štajerska
Rebrasto obokan strop v glavni ladji. Nekatera polja so poslikana s cvetličnim motivom. Posebnost oboka v konjiški cerkvi so rebra, ki rastejo iz kapitelov in se odsekano končajo v prostoru. Desno spodaj.
Slovenija, Štajerska
Sklepnik z grbom nadžupnika Valentina Fabrija. Na grbu sta kladivo in nakovalo. Cerkev so obokali konec 15. stoletja, pred tem je imela raven lesen strop. 
Slovenija, Štajerska
V stranski ladji stoji črni marmorni oltar sv. Križa. Nastal je okoli leta 1713.
Slovenija, Štajerska
Detajl stranskega oltarja sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Današnje orgle so iz leta 1959. Izdelali so jih v orglarski delavnici Franca Jenka, v ljubljanskem Šentvidu.
Slovenija, Štajerska
Rebrasto obokan strop s sklepnikom v obliki ščita
Slovenija, Štajerska
Križev pot
Slovenija, Štajerska
Križani, leseno razpelo
Slovenija, Štajerska
Kupola v baročni Rožnovenski kapeli. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger, ki se je rodil okoli leta 1720. v Rogatcu. Poslikal je kar nekaj cerkva na Štajerskem, med drugim tudi kapelo v samostanski cerkvi v Olimju.
Slovenija, Štajerska
Glavni Rožnovenski oltar je delo furlanskega slikarja in rezbarja Tomaža Fantonija iz leta 1887. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča konjiškega prošta Valentina Fabrija. V spodnjem desnem kotu je njegov grb s kladivom in nakovalom. 
Slovenija, Štajerska
Lerchingerjeva freska v Roženvenski kapeli s personifikacijo pomladi
Slovenija, Štajerska
Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in mogočno župnišče. Na dvorišču je "jumbo" pirh poslikan z zmajem, ki ga je pokončal Jurij in tako rešil mesto in predvsem mlada dekleta, ki jih je zmaj vsako leto zahteval, da ne bi poplavil mesta. Zdaj vemo tudi za čas, kdaj smo obiskali Slovenske Konjice 😊
Slovenija, Štajerska
Portal konjiškega župnišča. 
Nad župnijskim portalom je grb in nad njim v relief ujeta podoba nekdanjega konjiškega župnika Marka Gonana. Med leti 1625 do 1635 je dal prezidati in povečati župnišče, kar je zapisano tudi na plošči, na kateri je tudi njegov grb. 
Slovenija, Štajerska
Valentin Fabri je svojo duhovniško službo v Konjicah nastopil okoli leta 1480. Kmalu po tem se je lotil tudi prezidave in utrditve župnišča. Ker Konjice niso bile utrjene, so se ljudje ob nevarnostih zatekali v župnišče.
Slovenija, Štajerska
Detajl pročelja cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Plošča z vinsko trto je del nekdanjega rimskega spomenika.
Slovenija, Štajerska
Antični nagrobnik (stela) iz 4. stoletja. Stoji v niši obzidja, za cerkvijo.


Povezano:

Slovenske Konjice. Evropska destinacija odličnosti 2017.


Vir:
Voden ogled
slovenskekonjice.wordpress.com
Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1970
Wikipedija


Ni komentarjev:

Objavite komentar