sreda, 21. november 2018

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Cerkev, ki te objame in povabi v svojo čudovito baročno notranjost. To je romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki stoji na 324 metrov visoki Veseli Gori. Na njej se nahaja tudi istoimensko naselje. Za tako izjemno sakralno dediščino se lahko zahvalimo novomeškemu proštu. Jurij Frančišek Ksaverij de Marotti se je odločil postaviti novo cerkev, na mestu kjer se je nahajala dotrajana manjša cerkev sv. Marjete. 1. septembra 1723. je posvetil temeljni kamen, 4. septembra 1735. pa tudi dokončano cerkev.

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija ima osmerokotni tloris, prezbiterij z umetelno izrezljanim glavnim oltarjem sv. Frančiška Ksaverija iz leta 1735. Cerkev je kot nekakšna sakralna galerija v kateri lahko občudujemo umetniška dela slovenskih baročnih slikarjev in kiparjev. V dveh stranskih kapelah sta oltarni sliki Valentina Metzingerja in Fortunata Berganta. Dva stranska oltarja, ki stojita ob slavoločni steni sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Cerkev ima tudi štiri bogato poslikane kupole. Leta 1760. jih je s freskami poslikal Anton Tušek iz Škofje Loke.

Za potrebe romarjev in duhovnikov so leta 1768. nedaleč stran od cerkve zgradili romarsko hišo. Med leti 1825. do 1938. je bila v lasti plemiške družine Barbo. Danes je v njej muzej kmečkega orodja, spominska soba čebelarja in duhovnika Petra Pavla Glavarja pa verjetno še kaj.

Ko so se romarji izvili iz objema čudovite cerkve, so se odpravili naprej, na Žalostno Goro.

Slovenija, Dolenjska
Romarska, baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori, nad Šentrupertom
Slovenija, Dolenjska
Kupola nad glavnim oltarjem predstavlja podobe vere, upanja in ljubezni. V središču je sv. Frančišek Ksaverij, na levi strani pa je upodobljena cesarica Marija Terezija z dvoglavim orlom. Vse freske v cerkvi so nastale leta 1760. Pripisujejo jih slikarju in freskantu Antonu Tušku iz Škofje Loke.
Slovenija, Dolenjska
Baročni zlati oltar je nastal leta 1735. v novomeški rezbarski delavnici. V niši oltarja stoji kip sv. Frančiška Ksaverija, okoli njega pa so razvejani listi akanta, ki jih prepredajo trakovi v rokah angelov. 
Slovenija, Dolenjska
Sv. Marjeta v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Marjete
Slovenija, Dolenjska
Stranska kapela sv. Marjete, v spomin na starejšo cerkev sv. Marjete, ki je stala na tem mestu in so jo zaradi dotrajanosti, konec 15. stoletja, podrli. Oba oltarja v stranskih kapelah sta iz druge polovice 19. stoletja. Oltarni sliki sta starejši. V kapeli sv. Marjete je slika Smrt sv. Jožefa, delo Valentina Metzingerja. V atiki je slika sv. Marjete.
Slovenija, Dolenjska
Sv. Janez Nepomuk v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Janeza Nepomuka.
Slovenija, Dolenjska
Kapela sv. Janeza Nepomuka. Oltarno sliko, Smrt sv. Janeza Nepomuka, je naslikal slovenski baročni slikar Fortunat Bergant, okoli leta 1765. V atiki je slika Angela varuha, delo Matije Bradaška
Slovenija, Dolenjska
V središču največje kupole je sv. Trojica, okoli pa so v podobi angelov naslikane čednosti kot so modrost, ponižnost, pravica, usmiljenje, radodarnost ...
Slovenija, Dolenjska
Detajl poslikane velike kupole
Slovenija, Dolenjska
Freska sv. Frančišek in ženska s kačo, delo loškega slikarja Antona Tuška (6. junij 1725 - 31. januar 1798) 
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar Lurške Matere Božje. Oba stranska oltarja sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice.
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar posvečen sv. Ani
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Oljna slika umirajočega sv. Frančiška Ksaverija, visi ob stranskem oltarju sv. Ane. Umetnija je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja 
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Lesena baročna prižnica je iz leta 1744.
Slovenija, Dolenjska
Križev pot
Slovenija, Dolenjska
Tlakovanje cerkvene ladje
Slovenija, Dolenjska
Barbova graščina na Veseli Gori. Mogočna, kamnita, nadstropna in devetosna zgradba je bila zgrajena leta 1768, kot romarska hiša. Od leta 1825. do 1938, je bila v lasti plemiške družine Barbo, po kateri je dobila ime. 
Slovenija, Dolenjska
Spominska plošča na pročelju Barbove graščine, v spomin na duhovnika in čebelarja Petra Pavla Glavarja (2. maj 1721, Ljubljana - 24. januar 1784, Gomila pri Mirni na Dolenjskem)
Slovenija, Dolenjska
Kamniti portal graščine Barbo z letnico 1768 na sklepniku
Slovenija, Dolenjska
Detajl Barbove graščine na Veseli gori

Slovenija, Dolenjska
So na Veseli Gori vsi veseli? Simpatični in igrivi koker španjel zagotovo je 💛
Slovenija, Dolenjska
Vesela Gora nad Šentrupertom. Istoimensko naselje in romarska, baročna umetnija, cerkev sv. Frančiška Ksaverija
Slovenija, Dolenjska
Najstarejša mariborska trta ima svoje potomce tudi na Veseli Gori
Slovenija, Dolenjska
Kamniti portal vodi v klet Barbove graščine.
Slovenija, Dolenjska
Pogled z Vesele Gore na Šentrupert in spodaj desno na križev pot in kapelo Žalostne matere božje
Slovenija, Dolenjska
Šentrupert in župnijska cerkev sv. Ruperta pod katero spada tudi podružnična cerkev na Veseli Gori
Slovenija, Dolenjska
Toplar, obožujem jih 💜
Slovenija, Dolenjska
Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori so pričeli zidati 1.septembra 1723. Posvečena je bila 4. septembra 1735. Na tem prostoru je stala starejša cerkev sv. Marjete, ki so jo konec 15. stoletja porušili. 
Slovenija, Dolenjska
Grad Škrljevo stoji nedaleč od cerkve sv. Frančiška Ksaverija. V pisnih virih se prvič omenja leta 1044. kot posest sv. Eme, ki ga je podarila benediktinkam in njihovemu samostanu na Krki, na Koroškem.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu


Vir: sentrupert.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar