Na
Breznici, vasici ob vznožju Karavank in mogočnega Stola, se je 20. maja 1734, rodil čebelar Anton Janša. V družini je bilo devet otrok. Anton se je že od malega zelo zanimal za čebele. Veliko časa je preživljal ob domačem čebelnjaku kjer jih je opazoval in se večinoma sam dokopal do neprecenljivega čebelarskega znanja. To znanje mu je pomagalo do velikega uspeha na Dunaju, kjer se je od nepismenega kmečkega fanta, v nekaj letih, povzpel do vrhunskega čebelarja. Z odlokom cesarice Marije Terezije, je leta 1769. postal učitelj čebelarstva. Zanimivo je, da se je
Anton Janša odpravil na Dunaj, z mlajšima bratoma, da bi se vpisali na Bakrorezno risarsko šolo dunajske slikarske akademije. Vsi trije so se vpisali, mlajša brata sta tudi diplomirala in pozneje tudi poučevala na isti šoli. Antona pa je zaneslo na pot čebelarstva, kjer je bil tako uspešen, da je postal prvi čebelar cesarstva. Žal je umrl, še ne 40 let star, leta 1773. na Dunaju.
Druga znamenitost
Breznice je župnijska cerkev Žalostne Matere Božje, ki so jo začeli graditi leta 1819, posvetili pa 28. avgusta 1821. Tu so jo postavili, ker je bila Breznica geografsko v središču takratne župnije. Verjetno je iz enakega razloga, danes tu mestna hiša, leta 1998. ustanovljene nove občine Žirovnica. Ob cerkvi stoji še ena velika znamenitost. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, ki je nastal v navezi dveh dobrih prijateljev in znamenitih Slovencev. Pobudo je dal pisatelj
Fran Saleški Finžgar, načrte pa je izdelal
arhitekt Jože Plečnik.
 |
| Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici pri Žirovnici |
 |
| Pokopališče ob cerkvi Žalostne Matere Božje na Breznici. Na pokopališču je v treh terasah urejeno grobišče padlih v NOB, z osrednjim spomenikom v obliki Triglava |
 |
| Pred baročno cerkvijo na Breznici stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Nastal je med leti 1928 do 1931, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. |
 |
| Detajl Plečnikovega spomenika. Kip stoječega sv. Krištofa, ki je delo kiparja Borisa Kalina |
 |
| Detajl Plečnikovega spomenika. Oltarna menza s posodo. Na menzi so verzi Frana Saleškega Finžgarja: Vi za nas ste dotrpeli, vi za nas izkrvaveli, na mirovnem pečatu vaša kri, preklet, kdor drzno kdaj ga še zdrobi. |
 |
| Vhod na ograjeno pokopališče ob župnijski cerkvi |
 |
| Plečnikov spomenik padlim v prvi svetovni vojni je zgrajen iz, Plečniku zelo ljubega, podpeškega kamna. Ima obliko pokopališkega svetilnika, ki ga zaključuje pet piramid s križi. Na stebru so vklesana imena padlih. |
 |
| Pri gradnji farne cerkve so pomagali tudi farani, tako s svojim delom kot s hrano. Glede na to so prebivalci tudi dobili svoja imena. Brezničani in sosednji Doslovčani so dobili ime Čikvarji, ker so pri delu in hrani pomagale v glavnem ženske 😏 |
 |
| Ob urejeni poti do Janševega čebelnjaka, stoji pritlična hiša s frčado in štukaturnim okrasjem, iz leta 1905. |
 |
| Doprsni kip čebelarja Antona Janše, v Aleji slavnih rojakov v Zabreznici. Kip je izdelal kipar Bojan Kunaver, leta 1981. |
 |
| Današnji čebelnjak na Breznici, so postavili ob 200. letnici smrti Antona Janše, se pravi leta 1973. na istem mestu kot je stal stari, ki so ga podrli leta 1877. |
 |
| Anton Janša je na svojem čebelnjaku sam poslikal panjske končnice. Na domačem skednju je imel tudi svojo slikarsko delavnico, kjer je po potrebi tudi popravil kakšno cerkveno umetnijo. |
 |
| Spominska lesena tabla na Janševem čebelnjaku |
 |
| Panjska končnica |
 |
| Panjska končnica. Poklon Svetih treh kraljev |
 |
| Panjska končnica. Bratje prodajo Jožefa |
 |
| V 18. stoletju se je poslikava panjskih končnic zelo razširila, predvsem v slovenskem alpskem svetu. Podobe na panjskih končnicah nam v glavnem pripovedujejo zgodbe iz Svetega pisma. |
 |
| Panjska končnica. Ženske kuhajo juho iz hlač |
 |
| Vhodni portal hiše Breznica 8 |
 |
Kozolec in polja južno od vasi Breznica
Povezano:
1. Žirovnica in Matija Čop
2. 3. Selo in Zabreznica
5. Doslovče, vasica pod Stolom ...
6. 7. Smokuč in Rodine
8. Vrba, srečna, draga vas domača
Vir:
Čebelar Anton Janša 1734-1773, ob odkritju njegovega obnovljenega čebelnjaka na Breznici, ob mednarodnem čebelarskem kongresu v Ljubljani, uredil Jože Šimec, Slovenska matica, Ljubljana, 2003
Register nepremične kulturne dediščine
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010
Pripovedi s panjev, dr. Emilijan Cevc, Ida Gnilšak, Čebelarski muzej, Radovljica 1992
Umetnostna topografija Slovenije, UE Jesenice, Občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica,
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana 2011
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar