Crngrob je razložena vasica, v bližini
Škofje Loke, na Gorenjskem. Na majhni vzpetini, nad vasjo, je pravi kulturno, umetniški in zgodovinski spomenik, državnega pomena. To je
cerkev Marijinega oznanjenja, s čudovitimi zlatimi oltarji in srednjeveškimi freskami, ki jih najdemo tudi na pročelju cerkve. Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je nastajala in spreminjala svojo podobo od konca 13. stoletja pa vse do sredine 19. stoletja. Sprva enoladijska cerkev, se je tekom stoletij, razširila v troladijsko.
Iz nizkega in temnega ladijskega dela cerkve, vstopimo skozi slavolok, v visok in svetel prezbiterij. Dvoranski prezbiterij, je prav gotovo eden lepših, če ne celo najlepši, pri nas. Krasi ga ogromen zlati oltar, ki je posvečen Mariji, na njem pa je okoli sto različnih kipov in kipcev. Tudi zvezdasto obokan in poslikan strop, jemlje dih, prav tako pa tudi kor z orglami, ki so bogato baročno okrašene.
Do cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, vodi tudi danes romarska pot, ki se prične v Škofji Loki. Danes je to tematska peš pot, ki se imenuje Peš v Crngrob. Na poti so številne stare kapelice in znamenja. (zloženka, Peš v Crngrob)
 |
| Crngrob je vasica v občini Škofja Loka. |
 |
| Mali kozolec. Slikovita pot, na vrh manjše vzpetine, kjer stoji umetnostni spomenik, z veliko začetnico. Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob |
 |
| Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu, s čokatim zvonikom, ki ga pokriva čebulasta streha |
 |
| Baročna freska, sv. Krištofa, z Jezusom na rami, na cerkvenem zvoniku, je iz 19. stoletja |
 |
| Gotsko okno in poslikan rob cerkvenega pročelja. |
 |
| Kamniti, okrogli vodnjak z lesenim kolesom in pokrit s stožčasto streho, je iz 19. stoletja. Stoji pred cerkvijo Marijinega oznanjenja v Crngrobu |
 |
| Dobro ohranjene srednjeveške freske, krasijo zunanjo fasado. Freske so iz sredine 14. stoletja in predstavljajo Kristusov pasijon. |
 |
| Freska trpečega Kristusa, okoli njega pa so naslikane stvari, ki jih ob nedeljah, na gospodov dan, ne smeš početi, kajti v nasprotnem, si v hudem grehu. Nastala je v drugi polovici 15. stoletja. Freska se imenuje "Sveta Nedelja" naslikal pa naj bi jo, slikar Janez Ljubljanski. |
 |
| Gotski kamniti portal |
 |
| Zanimive konzolne obrazne maske |
 |
| Eden od šestih stranskih oltarjev in najstarejši med njimi, v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, je posvečen sv. Ahacu |
 |
| "Zlati oltar" v srednji ladji s kipoma sv. Uršule in sv. Neže |
 |
| Glavni baročni "zlati oltar", v dvoranskem prezbiteriju, je milo rečeno, ogromen. Posvečen je Mariji. Vsebuje skoraj sto kipov in je največji zlati oltar na Gorenjskem. Zlati oltarji so narejeni iz lesa in so pozlačeni. |
 |
| Zvezdasto obokan in poslikan strop dvoranskega prezbiterija |
 |
| Srednjeveška freska v stranski ladji, predstavlja skupino svetnic. Freske so bile prebeljene, leta 1935. jih je odkril in restavriral slikar Matej Sternen. Na tramu visi ogromno rebro Ajdovske deklice, ki je živela v bližnjih gozdovih. Legenda pravi, da je tlačanom pomagala graditi cerkev. Ko je bila cerkev končana, je velika deklica umrla. Tlačani so jo pokopali v gozdu, še prej pa so ji vzeli rebro in ga obesili v cerkvi. |
 |
| Baročni "zlati oltar" sv. Helene in relief Najdenje križa |
 |
| Korna klop v dvoranskem prezbiteriju |
 |
| Kor in orgle z bogatim baročnim okrasjem. Orgle so iz leta 1743. |
 |
| Stranski baročni, zlati oltar sv. Martina, z letnico 1680. Zgoraj levo, je delček srednjeveške freske, sv. Jožef pri kuhanju kaše |
 |
| Križev pot je naslikal kranjski slikar Leopold Layer |
 |
| Cerkev v Crngrobu je triladijska, z gotskimi oboki in dvoranskim prezbiterijem |
 |
| Gorenjski nagelj krasi police na oknih hiš v Crngrobu |
 |
| Rožni vrt v Crngrobu |
Ni komentarjev:
Objavite komentar