Kozje, druga postaja našega
enodnevnega izleta na Kozjansko. Pisni viri ga prvič omenijo leta 1016, danes pa je sedež občine Kozje, ki leži v osrednjem delu
Kozjanskega.
Staro trško jedro Kozjega je majhno a polno naravnih in kulturnih znamenitosti in zanimivosti. Obdajajo ga reka Bistrica, potok Bistri graben, ob katerem je obnovljen stari mlin pa še ribnik imajo. Skratka, tudi za rekreacijo je poskrbljeno.
Poleg omenjenega Kroflnovega mlina, so v Kozjem uredili tudi Muzejsko učilnico z opremo iz časov Kraljevine Jugoslavije. Iz šole smo se odpravili naravnost v zapor, ki je na našo srečo samo del muzejskih zbirk, ki jih ponuja Kozje.
Velja omeniti tudi osrednji trg, pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja in ob potoku Bistri graben, na katerem je kar nekaj pomembnih spomenikov. Spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni, spomenik izgnancem, spominsko obeležje vojne za Slovenijo, na trgu je tudi grobnica padlim borcem.
|
Ribnik v Kozjem |
|
Ob kozjanskem ribniku |
|
Kozje, staro trško jedro |
|
Hiša z vogalno nišo, s kipom Marije. Hišni portal ima letnico 1833. Nadstropji sta bili nadzidani okoli leta 1930. |
|
Čudovit gank, obrnjen na dvoriščno stran |
|
Pritlična hiša, s poudarjenimi okenskimi okvirji, okrašenimi z levjimi glavami. Lesena, vhodna vrata so še prvotna. Hiša je bila zgrajena na začetku 20. stoletja |
|
Kozjanski maček se sonči in pozira pa še radoveden je :) |
|
Ohranjena lizena, na dvonadstropni hiši, iz leta 1850. |
|
Skozi Kozje teče potok Bistri Graben |
|
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, so postavili leta 1926. Stoji v središču starega trškega jedra. |
|
Dvorec Kozje so zgradili sredi 19. stoletja, na prostoru kjer je od sredine 17. stoletja stala graščina |
|
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje |
|
Zvonik, cerkve Marijinega vnebovzetja, iz 17. stoletja |
|
Spominska plošča, na pročelju cerkve Marijinega vnebovzetja. Johann Anton Schmidt je bil posestnik in trški trgovec |
|
Sončna ura |
|
Spomenik in grobnica, padlim v drugi svetovni vojni. |
|
V hiši, kjer je bila, od leta 1805. do 1882., prva kozjanska šola, si danes lahko ogledamo muzejsko učilnico, ki jo je avtor Marjan Manček poimenoval, Šola moje mame. |
|
Detajl, železne peči, ki je vzidana v steno, tako da je lahko ena peč ogrevala dve sosednji celici v kozjanskem zaporu. |
|
Za kuliso starih, obnovljenih hiš, v starem trškem jedru, se skriva stara jetnišnica, ki so jo preuredili v muzej. |
|
Grb občine Kozje |
Avtor muzejske učilnice je Marjan Marinšek in ne Manček?
OdgovoriIzbriši