Cistercijanski samostan in Galerija Božidarja Jakca, v Kostanjevici na Krki

Nedaleč stran, od mesta na otoku, stoji danes mogočni kompleks nekdanjega cistercijanskega samostana, Kostanjevica na Krki. Postaviti ga je dal koroški vojvoda, Bernard Spanheimski, na začetku 13. stoletja. Sprva je bil to manjši, štiriosni samostan, z notranjim dvoriščem, ki je zrasel ob samostanski cerkvi. Do leta 1786. ko ga je cesar Jožef II. razpustil, se je stavbno, samostan precej razbohotil. Vsak opat je prizidal kakšno novo krilo v samostanu pa tudi na spominsko ploščo, da je to storil, ni pozabil. Danes, ko je ta mogočni samostan, skoraj v celoti, obnovljen, lahko naštejemo kar 234 obokov, na arkadnih hodnikih.
Leta 1974. so v obnovljenih prostorih odprli Galerijo Božidar Jakac. Danes si lahko tu ogledamo številne kiparske in slikarske stalne zbirke pa tudi precej občasnih.

Veličasten vhod na samostansko dvorišče, s kopijo freske nad kamnitim portalom in dvema stolpoma s strelskimi linami. Vhod je dobil svojo baročno podobo, po letu 1736. 

Samostan v Kostanjevici na Krki, je dal postaviti Bernard II. Španheimski, koroški vojvoda. Najstarejši del samostana je samostanska cerkev in štiriosna stavba samostana. Prvi menihi so prišli v samostan leta 1226.

Glavni vhod na samostansko dvorišče in pogled na lesene skulpture Forma vive, ki krasijo okolico samostana

Cesar Jožef II. je razpustil cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, z dekretom, ki nosi datum, 11. november 1786.

Okno, na najstarejšem delu kompleksa cistercijanskega samostana

Rekonstrukcija najstarejšega dela samostana Kostanjevica na Krki

Samostansko arkadno dvorišče z vodnjakom

Od ustanovitve, v 13. stoletju pa do razpustitve samostana, konec 18. stoletja, se je samostan pošteno razširil, čeprav v vsej njegovi zgodovini, tu ni bivalo veliko menihov. Zanimivo je, da jim je cesar Jožef II. ponudil nadaljnje delovanje samostana, če v njem ustanovijo šolo. Menihi so odgovorili, da za šolo nimajo dovolj prostora :) Arkadni hodniki in arkadno dvorišče, obsegajo kar 234 obokov

Kip, Mati z otrokom, je delo v Kostanjevici na Krki, rojenega slikarja, Jožeta Gorjupa.

Slikar Tone Kralj, avtoportret z ženo, Maro Kralj, iz leta 1932. 

Na arkadnem hodniku samostana, stoji doprsni kip znamenitega slovenskega slikarja Božidarja Jakca, delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1979.

Pogled na najstarejši del, nekoč cistercijanskega samostana, ki so ga zgradili v 13. stoletju.

Grb dveh izmed opatov cistercijanskega samostana, v Kostanjevici na Krki.

Medaljon, ki ga je leta 1974, za kostanjeviško galerijo izdelal slikar Božidar Jakac

Konzolni pomol, z okrasjem v opečnati barvi, na zunanji strani samostana

Ostanki odprtin, v pritličnih prostorih samostana, ki so jih uporabljali kot shrambe.

Samostanski trakt, v katerem je bilo gospodarsko poslopje, so zgradili v sredini 18. stoletja.

Tudi trakt, v katerem je bila samostanska vinska klet, so zgradili sredi 18. stoletja. Pravokotna "zadeva", ki se zaključi z barvitim krogom pa je dizajnerska luč in je novejšega datuma

V nekdanji samostanski vinski kleti, je danes Cvičkova klet, v kateri prirejajo različne degustacije, predvsem sira in dolenjskega vina, cvička

Leta 1929. je bila ustanovljena, Vinarska zadruga Kostanjevica, centrala cvička. Tu je bila največja vinska klet na Dolenjskem. Danes so ti mogočni vinski sodi prazni in služijo bolj za dekoracijo kleti :)

Detajl vrat, ki vodijo v vinsko klet

Na začetku lipovega drevoreda, ki vodi do glavnega vhoda, na samostansko dvorišče, stoji nekdanji mlin. Danes je v njem muzejska trgovina.


Povezano: Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Samostanska cerkev in Forma viva v Kostanjevici na Krki

Vir: Voden ogled samostana
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015