Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal

Pravijo ji Mati vseh slovenskih cerkva. Vendar ta veličastna in čudovita cerkev danes ne stoji na slovenskih tleh. Ponosna stoji na Gosposvetskem polju, na avstrijskem Koroškem. Imenuje se, Gospa Sveta oziroma cerkev Marijinega vnebovzetja in po avstrijsko, Maria Saal.
Predhodnico današnje cerkve je v 8. stoletju postavil prvi koroški škof sv. Modest.
Cerkev, kot jo vidimo danes, je bila postavljena v prvi polovici 15. stoletja. Mogočna triladijska cerkev, s prečno ladjo in čudovitimi oboki ter dvema zvonikoma, ki se ponašata z največjim koroškim zvonom, cerkev v kateri se prepletata gotika in barok, z vsemi kipi in poslikavami ter oltarji, je res vredna ogleda.
Foto zgodba notranjosti cerkve in nekaj zunanjosti

Gotska cerkev Marijinega Vnebovzetja, na Gosposvetskem polju, iz prve polovice 15. stoletja. Dva zvonika, vidna daleč naokoli, se ponašata z najstarejšim zvonom na Koroškem, iz leta 1687.

Čudovita, gotska cerkev pri Gospe Sveti je tako velika, da ni šla na eno fotografijo :) Morala sem narediti dve. Tudi zunanjost cerkve ni nič manj zanimiva od notranjosti. Obdana je s številnimi nagrobnimi ploščami, reliefi, srednjeveškimi kamni ...

Kamniti gotski svetilnik, datira v leto 1497. Stal je na nekdanjem pokopališču, danes pred stranskim vhodom v cerkev Gospa Sveta

Mrežasto rebrasti obok srednje ladje in pogled na kor z baročnimi orglami iz leta 1735.

Stranski oltar

Glavni baročni oltar iz leta 1714.  V središču je kip Matere božje z Jezusom, nastal okoli leta 1425. Ob straneh sta kipa apostolov Petra in Pavla ter dveh svetnikov, Gregorja in Ruperta.

Mrežasto rebrasti obok na prečni ladji. Ohranilo se je tudi nekaj poslikave.

Lepo ohranjena poslikava stropa

Stenska poslikava iz leta 1928. Jezus rešuje Petra, slikar Herbert Boeckl. Komu je podoben Peter :) 

Gotski krilni oltar sv. Jurija, datira v leto 1526. Ob straneh sta sv. Ana, mati Device Marije in Jezusova babica ter sv. Osvald oziroma Ožbolt

Mogočni steber v mogočni cerkvi

Stenska freska v prezbiteriju, je freska Treh kraljev. Je najstarejša freska, nastala je leta 1435.

Baročna prižnica

Štukatura in poslikava oboka stranske kapele

Vitražno okno s podobo

Stoječi kropilnik

Vhod na dvorišče svetišča in prezbiterij cerkve z zunanje strani

Detajl dekanijske hiše

Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal, je današnjo, gotsko podobo, z dvema stolpoma, dobila v 15. stoletju. Zidali so jo s kamni iz Virunuma, rimsko ime za Celovec.


Izlet na avstrijsko Koroško: 

Vrba, ob Vrbskem jezeru

Muzej lutk Elli Riehl

Vir: kath-kirche-kaernten

Gospa Sveta in Gosposvetsko polje, Marjan Zadnikar, Mohorjeva založba, 1988.