Grad Žužemberk

Središče Žužemberka, na Dolenjskem, je grad, ki stoji nad reko Krko. Je eden tistih gradov, ki ne stoji na hribu, kot je za gradove v navadi. Obdajal ga je varovalni jarek, v katerega so spustili medvede in če je kdo padel vanj, naj mu bog pomaga, medvedi mu niso. Legenda pravi, da so na gradu imeli tudi udomačeno medvedko. Zver kot zver pa čeprav je udomačena, je leta 1575. na grajskem dvorišču ubila Ano, ženo grofa Ivana Turjaškega. (zuzemberk.si)
Auerspergi ali grofje Turjaški, so bili lastniki gradu od leta 1538. pa vse do druge svetovne vojne. Proti koncu vojne so zavezniška letala grad bombardirala in ostalo je samo ogrodje, nekaj grajskih stolpov in podzemni prostori.

Na vhodnem portalu žužemberškega gradu, so našli vklesano letnico 1000.

Grad Žužemberk je bil, v pisnih virih, prvič omenjen leta 1295.

V drugi polovici 20. stoletja so začeli obnavljati grad. Danes so na grajskem dvorišču kulturne prireditve

V tem delu gradu, je nekoč stala viteška dvorana. 

Podzemne arkade

Na vhodu v stolp danes piše "gauge". Ni potrebno posebej pojasnjevati, kaj so tu počeli

Ostanki mogočnih zidov, srednjeveškega gradu

Kako debeli so bili grajski zidovi, se najbolje vidi v ohranjeni kletni dvorani. Danes je v njej vinoteka

Kako je grad Žužemberk videl Janez Vajkard Valvasor. Fotografija visi v vinoteki.

Na levi strani je vhod v glasbeno sobo. Tu so se grajski otroci učili petja in igranja. Prostor je zelo akustičen, v kar smo se prepričali tudi sami, ob petju naše vodičke :) 

Z razglednega stolpa je lep pogled na Žužemberk, reko Krko in cerkev sv. Mohorja in Fortunata, na griču. Pred gradom so ostanki starodavne cerkve.

Janez Vajkard Auersperg se je rodil in umrl v Žužemberku (11.3.1615. - 11.11.1677.) Bil je diplomat in minister. Slika s podatki visi v danes razglednem stolpu.

Strop sobe v razglednem stolpu. 

Osmerokotni, litoželezni vodnjak na Grajskem trgu. Cevi, skozi katere priteka voda, imajo na koncu obliko kačje glave. Vodnjak so izdelali v Auerspergovi železarni, v bližnjem Dvoru, konec 19. stoletja.

Napis na spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku

Spomenik NOB in kostnica na Cviblju, pri Žužemberku, so postavili leta 1961. Arhitekt Marjan Tepina. 

Ob spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku, so leta 1988. postavili kamnite nagrobne plošče z imeni padlih v NOB. Arhitekt Jovo Grobovšek.


Povezano: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Dobrnič na Dolenjskem

Vir: voden ogled

zuzemberk.si

Nepremična kulturna dediščina Slovenije