Mesto žensk na Krasu

Z nevladno organizacijo Mesto žensk, smo se junija odpravili na enodnevni izlet. Obiskali smo Kras in se spomnili izjemnih žensk, ki so se tu rodile, delale in ustvarjale. 

Obiskali smo kraško vasico Kopriva v občini Sežana. Tu se je, 24. maja 1914, rodila slovenska pisateljica Branka Jurca. Njena rojstna hiša še stoji. Na njej je spominska plošča, ki so jo postavili vaščani. 

Po kratkem postanku, v z vinogradi obdanih Dutovljah, smo se zapeljali v Sežano. V tamkajšnjem kamnolomu so nekdaj delale tudi ženske. Ne masovno, nekaj pa jih je le bilo. Danes se dekleta na sežanski Šoli za oblikovanje kamna ukvarjajo z oblikovanjem kamnitih skulptur, ki krasijo mesto. Nič kaj lahko delo. Nekaj orodja so prinesle s seboj, da smo ga tudi me preizkusile ali pa samo potežkale. 😊

V Divači smo se spomnili igralke Ita Rine. V kraju se je rodila 7. julija 1907. V Muzeju slovenskih filmskih igralcev je njena spominska soba. 

Potepanje po Krasu smo zaključili na gradu Strmec ali Socerb. Ob lepem vremenu smo imeli čudovit razgled na Tržaški zaliv in mesto Trst. Spomnili smo se na številne izjemne Slovenke, ki so živele in ustvarjale v tem mestu. Marica Nadlišek Bartol, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. Prva številka je izšla 2. januarja 1897. Zora Perello, borka proti fašizmu in članica odporniškega gibanja. Zofka Kveder je prišla v Trst ko je imela 21 let. Bila je pisateljica v nastajanju. Svojo prvo črtico je objavila prav v časopisu Slovenka. 

Po dobri kavi na gradu in odlični zakuski, ki so nam jo pripravile organizatorice izleta, smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu.

Kopriva na Krasu, kamnita hiša z dvokapno streho pokrito s korci in obdana s kamnitim zidom

Kopriva na Krasu, rojstna hiša slovenske mladinske pisateljice, učiteljice in urednice znamenite otroške revije Ciciban, Branke Jurca (24. maj 1914. Kopriva - 6. marec 1999. Ljubljana). V hiši ni spominske sobe. Na pročelju je spominska plošča, ki so jo postavili krajani Koprive.

Kopriva na Krasu, spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisateljice Branke Jurca

Kopriva na Krasu, strnjeno staro vaško jedro z nadstropnimi hišami in ozkimi ulicami. Večina hiš je iz 19. stoletja. Na začetku 13. stoletja se kraj omenja kot posest goriških grofov.

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, "špegamo" na lepo urejen kraški borjač (dvorišče)

Kopriva na Krasu, osrednji vaški trg s kamnitim vodnjakom oziroma štirno, ki nosi letnico 1897. Pred obzidjem je kamnito korito z ročno železno črpalko. 

Kopriva na Krasu leži med bolj znanim in obleganim Štanjelom in Dutovljami.

Kopriva na Krasu, detajl kamnite kraške hiše in pritlično okno s poudarjeno obrobo, kamnito preklado in zaščitno kovano mrežo

Kopriva na Krasu, nekoč je bila lepa, bila je dom kamnoseka. Imela je gank in kamnito stopnišče, kamnite obrobe na oknih in vratih. zdaj pa je prepuščena zobu časa

Kopriva na Krasu, cerkev sv. Elije so začeli graditi leta 1802. Posvečena je bila leta 1823. Trideset let kasneje so dozidali še zvonik.

Kopriva na Krasu, kraška arhitektura

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, kraška hiška z zanimivim dimnikom in nišo v kateri je nekoč stal kipec kakšnega svetnika ali svetnice.

Kopriva na Krasu, velika, nadstropna, osem osna hiša je bila nekoč furmanska gostilna in trgovina Pri Bedgarjevih. (kamra.si) 

Kopriva na Krasu, spomenik NOB v obliki šest metrov visokega obeliska, izdelan iz koprivskega kamna, ki so ga pridobivali v bližnjem kamnolomu Kremenik. Na njem je plošča z imeni padlih. Postavili so ga 22. julija 1952. po načrtih arhitekta Toneta Rusa. 

Dutovlje, kamor pogledaš, vidiš vinograd. Tu se rojeva slovito vino teran in refošk.

Dutovlje, cerkev sv. Jurija. Lep primer kraške arhitekture. Krasi jo kamnita streha in številni kamnoseški detajli. 

Dutovlje

Dutovlje, vila

Sežana, osrednji trg z župnijsko cerkvijo sv. Martina

Sežana, Trg 28. avgusta s kamnitimi skulpturami diplomantov Višje strokovne šole Sežana.

Nekaj "težkega" orodja, ki ga pri oblikovanju kraškega kamna uporabljajo dijakinje 

Prepričali smo se, da je orodje precej težko 😎

Občinska stavba v Sežani z vodnjakom. Vila Mirasasso je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. 

Botanični vrt Sežana

Divača, rojstni kraj slovenske igralke Ita Rine.

Čudovita, razgibana kraška domačija v Divači je postala Muzej slovenskih filmskih igralcev.

Istrska vasica Socerb leži tik pod istoimenskim gradom. 

Kamniti vodnjak na dvorišču gradu Strmec - Socerb

Pogled z gradu Strmec - Socerb na italijansko vas Dolina - Dorligo.

Z gradu Strmec - Socerb se ob lepem vremenu vidi vse do Trsta 

Pajkec na prodniku 😊

Foto zgodbe s Krasa:

Ivanji Grad in sivka

Štanjel

Kobjeglava

Vir: Božidar Premrl, Kraški kruh, Vas Kopriva na Krasu - njeni kamnolomi in kamnarji, Založba ZRC, SAZU, Ljubljana, 2016

Register NKD

Vipavski Križ, najmanjše mesto v nekdanji monarhiji

Vipavski Križ je simpatično naselje, ki leži na manjši vzpetini nad Vipavsko dolino. Najstarejši del je nastal okoli cerkve sv. Križa. Imenuje se Tabor, domačini mu pravijo tudi Gase. Kraj se je imenoval Sveti Križ, vse do leta 1957. ko se je preimenoval v Vipavski Križ. V 15. stoletju so zgradili obrambno obzidje, ki je še danes ohranjeno. Kraj je postal pomembna utrdba. Tu so gradili v strnjenem nizu, kamnite, ozke, eno, največ dvonadstropne hiše z majhnimi okenskimi odprtinami. Kar nekaj jih je še ohranjenih in lepo obnovljenih. 

Nasproti Tabora je, od prve polovice 16. stoletja, stal pravokoten grad s štirimi stolpi. Zgradila ga je družina della Torre ali Thurn, kot so jim rekli krajani. Leta 1605. je grad kupila plemiška družina grofov Attems. Ti so grad preuredili in povečali. Tudi v samem mestu so marsikaj postorili. Sveti Križ je namreč leta 1532. dobil mestne pravice.

Grofje Attems so v veliki meri podprli gradnjo samostana, ki se je končala leta 1639. Vanj so se naselili kapucini. Samostan še deluje. Zgradili so tudi samostansko cerkev sv. Frančiška, ki je bila posvečena leta 1643. V samostanu je deloval znani pridigar Janez Svetokriški (1647.-1714.) Na trgu pred samostanom stoji njegov spomenik. Ta del se imenuje Plac in je nekakšna povezava med Taborom in Gradom. 

Vipavski Križ je res vreden obiska in ogleda. 

Arhitekturno tihožitje

Vipavski Križ - župnijska cerkev Povišanja sv. Križa. Sprva gotska cerkev, je bila leta 1660. barokizirana. Tu je najstarejši del imenovan Tabor, domačini mu pravijo tudi Gase. V 15. stoletju dobi obrambno obzidje in postane pomembna utrdba.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, nekdanje župnišče in prostor na katerem je leta 1563. pridigal Primož Trubar

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, doprsni kip duhovnika Ivana Rejca. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kupolo prezbiterija je okoli leta 1903., s prizori Povišanja sv. Križa, poslikal goriški slikar Clemente Del Neri (7. julij 1865. Gorica - 2. januar 1943. Gorica). 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, glavni oltar iz sivega marmorja je iz prve polovice 18. stoletja. Iz istega obdobja je tudi oltarna slika Križanega z Marijo Magdaleno.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Stranski, baročni oltar sv. Jožefa z oltarno sliko Smrt sv. Jožefa. Oltar je nastal leta 1663. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Oba stranska oltarja s stebri sta podobna glavnemu oltarju. Nastala sta v prvi polovici 20. stoletja. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Krstilnica

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Freska na stropu ladje

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kapela sv. Križa je bogato okrašena s štukaturo. Od oboka na vhodu do kupole. Letnica pri vhodu je 1683. Na vrhu vhodnega slavoloka sta dva angela, ki držita Veronikin prt. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kupola kapele sv. Križa s štukaturo. Freske v medaljonih je leta 1904. naslikal Clemente Del Neri.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Oltar v kapeli sv. Križa. Razpelo je iz prve polovice 16. stoletja.

Vipavski Križ. Pogled na Vipavsko dolino z nekdanjega obrambnega obzidja ob cerkvi sv. Križa. 

 Plac je del, ki se je razvil ob gradu. Tu so živeli bogatejši prebivalci Vipavskega Križa. 

Vipavski Križ. Naselje na griču nad Vipavsko dolino je imelo nekoč obrambno funkcijo. Obdano je s srednjeveškim obzidjem. Znotraj pa so lepo urejene ozke ulice, trgi, nekoč mogočen grad, delujoči kapucinski samostan in dve cerkvi. Arhitekture na pretek.

Vipavski Križ. Staro, novo in sodobno. Lepo obnovljena hiša z majhnimi okni, s poudarjeno kamnito obrobo in kamnito preklado nad vhodom. Ob njej pa sodobna, solarna ulična razsvetljava.

Vipavski Križ. Na zelenici pred nekdanjim dvorcem stoji spomenik padlim in žrtvam fašističnega nasilja. Štirje kamniti pravokotniki z reliefi predstavljajo štiri vaške skupnosti. Odkrili so ga leta 1982. Ustvaril ga je kipar Marko Pogačnik iz Kranja. 

Vipavski Križ. Od nekdaj mogočnega dvorca je ostalo bore malo. V prvi polovici 16. stoletja so ga zgradili grofje della Torre ali Thuren. Leta 1605. je dvorec kupil grof Herman Attems. Družina je pravokotni grad s štirimi stolpi prenovila in ga povišala. Attemsi so v gradu živeli vse do leta 1864, ko je močna vipavska burja odkrila streho. Gradu niso več popravljali, družina se je odselila in grad je začel propadati.

Vipavski Križ, vodnjak na notranjem dvorišču nekdanjega dvorca in šola. Leta 1885. je občina od rodbine Attems odkupila del gradu in v njem uredila šolo. Leta 1996. so po načrtih arhitekta Marka Lavrenčiča, zgradbo prenovili in jo povečali.

Vipavski Križ - Kapucinski samostan in samostanska cerkev sv. Frančiška Asiškega. Za oboje gre velika zasluga grofom Attems 

Vipavski Križ. Kapucinski pridigar Janez Svetokriški (1647. - 1714.) Deloval je v Trstu, Sv. Križu, Ljubljani, Novem mestu in v Gorici kjer je 17. oktobra 1714. umrl. Izdal je pet knjig svojih pridig, skoraj tri tisoč strani, z naslovom Sveti priročnik.

Vipavski Križ, spominska plošča na pročelju kapucinskega samostana

Vipavski Križ, kamniti grb rodbine Thurn iz sredine 16. stoletja.

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Obok prezbiterija je poslikal slikar Simon Ogrin iz Vrhnike, leta 1882. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Glavni oltar z oltarno sliko sv. Frančiška in sv. Klare ob Križanem. Ob slavoločni steni sta dva stranska oltarja

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Baročna slika zavidljivih dimenzij je delo kapucinskega brata Oswalda Bruna iz druge polovice 17. stoletja. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Obok v kapeli sv. Valentina je poslikal Simon Ogrin (6. oktober 1851. Vrhnika - 3. maj 1930. Vrhnika). Njegova vila, ob Tržaški cesti, na Vrhniki, kjer je živel z ženo in sedmimi otroci, še stoji. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Kapela sv. Valentina z lesenim oltarjem s stebri, iz konca 18. stoletja. 

Vipavski Križ. Do leta 1957. se je naselje imenovalo Sveti Križ. 1507. leta je dobilo trške pravice, leta 1532. pa ga je cesar Ferdinand I. povzdignil v mesto, za vse večne čase. Torej je še vedno mesto? 

Vipavski Križ

Vipavski Križ, vhod, levo na Plac in do gradu, desno h cerkvi sv. Križa.

Strnjen niz hiš ob zunanjem robu Vipavskega Križa in zvonik cerkve sv. Križa.


Podobno:

Štanjel, idilična vasica na Krasu

Vir: Upravna enota Ajdovščina, občini Ajdovščina in Vipava, Umetnostna topografija Slovenije, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta  ZRC SAZU, Ljubljana, 2012, uredila Helena Seražin

Darinka Kladnik, Sto slovenskih krajev, Prešernova družba, Ljubljana, 1994

zupnija-vipavski-kriz.rkc.si

informativne table